Nalagam ...

Novice


Poziv k izplačilu dodatka za delo v rizičnih razmerah (11. točka 39. člena KPJS) zaposlenim, ki delo opravljajo na ogroženih območjih

V Sindikatu zdravstva in socialnega varstva Slovenije z zaskrbljenostjo spremljamo naraščajoče stiske naših članov, ki so v zadnjem letu in pol soočeni s prekomernimi obremenitvami zaradi obvladovanja epidemije nalezljive bolezni SARS-CoV-2 na delovnem mestu. Dodatne obremenitve in bistveno oteženi pogoji dela (uporaba osebne varovalne opreme, uvedba celodnevnih izmed, odrejanje nadurnega dela itd.), spremenjena organizacija dela ter številne prerazporeditve kadra na druga delovišča znotraj in zunaj delodajalca so po koncu prvega in drugega vala epidemij že pustili neizbrisni pečat na zaposlenih v dejavnosti zdravstva in socialnega varstva, ki so že povsem izčrpani in na robu svojih moči. Slednje se kaže tudi v povečanem številu odhodov kadra, ki prehaja v druge dejavnosti, kjer so pogoji dela, ob enakih oziroma primerljivih prejemkih iz delovnega razmerja, bistveno lažji.  

Ob naraščajočem številu okužb ter iz dneva v dan slabši epidemijski situaciji v državi, so naši člani ponovno soočeni z bistveno oteženimi pogoji dela in povečanem tveganju za okužbo z nalezljivo boleznijo SARS-CoV-2 (ki, cepljenosti navkljub, ostaja realno tveganje zaposlenih).

V Sindikatu zdravstva in socialnega varstva Slovenije opozarjamo, da navedeni pogoji dela, povezani z obvladovanjem COVID-19, niso ustrezno ovrednoteni. Z Odredbo o določitvi ogroženih območij zaradi nalezljive bolezni COVID-19 (Uradni list RS, št. 149/2021, v nadaljevanju Odredba), ki je stopila v veljavo dne 17. 9. 2021, so bili javni zdravstveni zavodi in socialnovarstveni zavodi razglašeni kot ogrožena območja, na katera se lahko prenese nalezljiva bolezen COVID-19 in na katerih so možnosti za širjenje okužbe z navedeno nalezljivo boleznijo.

Opozarjamo, da Zakon o nalezljivih boleznih (Uradni list RS, št 33/06 s sprem.) v prvem odstavku 7. člena določa, da je epidemija nalezljive bolezni pojav nalezljive bolezni, ki po času in kraju nastanka ter številu prizadetih oseb presega običajno stanje in je zato potrebno takojšnje ukrepanje. V drugem in tretjem odstavku citiranega člena pa nadalje opredeljuje pojem okuženega in ogroženega območja, ter določa, da se za ogroženo območje po tem zakonu šteje območje, na katero se lahko prenese nalezljiva bolezen z okuženega območja in na katerem so možnosti za širjenje okužbe. Četrti odstavek nadalje določa, da »epidemijo nalezljive bolezni ter okuženo ali ogroženo območje razglasi oziroma določi minister, pristojen za zdravje«. Kadar je okuženo ali ogroženo območje celotno območje Republike Slovenije, pa (po zadnji spremembi Zakona o nalezljivih boleznih) epidemijo razglasi Vlada Republike Slovenije.

Glede na zakonsko dikcijo 7. člena Zakona o nalezljivih boleznih, ki je podlaga za sprejem Odredbe o določitvi ogroženih območij zaradi nalezljive bolezni COVID-19, izhaja, da je razglasitev ogroženega območja neposredno vezana na predpostavko pojava nalezljive bolezni, ki po času in kraju nastanka ter številu prizadetih oseb presega običajno stanje – torej epidemije. Zato je šteti, da je z razglasitvijo socialnovarstvenih in javnih zdravstvenih zavodov, kot ogroženih območij, na katera se lahko prenese nalezljiva bolezen COVID-19 in na katerih so možnosti za širjenje okužbe z navedeno nalezljivo boleznijo, na navedenih območjih formalni pogoj za izplačilo dodatka po 11. točki 39. člena KPJS, t. j.  razglasitev epidemije, de facto izpolnjen.

V Sindikatu zdravstva in socialnega varstva Slovenije zato pozivamo k takojšnjemu začetku izplačevanja dodatka za delo v rizičnih razmerah (11. točka 39. člena KPJS) ter zagotovitvi vseh potrebnih normativnih podlag (vključno z razglasitvijo epidemije), ki bodo zagotovile, da bodo težki delovni pogoji naših članov ustrezno ovrednoteni in ki bodo preprečile nenadomestljive odhode izobraženega in izkušenega kadra iz dejavnosti zdravstva in socialnega varstva v druge dejavnosti.

Irena Ilešič Čujovič, predsednica SZSVS