Nalagam ...

Novice


OBVESTILO - Nadaljevanje pogajanj za reformo plač v javnem sektorju

Spoštovani sindikalni zaupniki in spoštovane sindikalne zaupnice, članice in člani,

po prekinitvi z vladne strani so se pogajanja nadaljevala v ponedeljek, 18. 9. 2023. Vlada nam je tokrat predstavila predlog za odpravo plačnih nesorazmerij, ki pa po našem prepričanju pomeni PASOVNE DVIGE in ne odpravlja plačnih nesorazmerij. Hkrati nam je vlada predstavila predlog dinamike prehoda na nov plačni sistem:

1. 1. 2025 – začetek prehoda na nov sistem (prva tranša)

1. 4. 2026 – druga tranša

1. 7. 2027 – tretja tranša


To pomeni, da bomo v celoti dosegli izpogajane plače šele čez 4 leta. Do takrat pa vlada želi zamrznitev plač – torej nič usklajevanja, kar je za nas popolnoma nesprejemljivo, saj bi končni finančni učinek, torej 847 mio EUR, dosegli šele v letu 2028. Kar ob napovedani inflaciji in draginji pomeni ničelni učinek na realno rast plač.

 

Kaj to pomeni za cilje, ki jih zasleduje plačna reforma? Z novim plačnim sistemom je vlada želela zagotoviti:

ustrezno in stimulativno plačilo za delo,

povečanje učinkovitosti posameznih delov javnega sektorja,

kakovostno in dostopno javno storitev.

Reforma naj bi temeljila na novi plačni lestvici, ki bi vzpostavila pravilo, ki je eden glavnih temeljev novega sistema (in to ves čas poudarja tudi vlada, s predsednikom vlade na čelu): »formula«: 1. plačni razred = minimalna plača. S tem bi bila odpravljena uravnilovka v spodnji tretjini plačne lestvice, h čemur smo se zavezali tako vladna stran kot sindikati v javnem sektorju z oktobra 2022 podpisanim dogovorom.


Glede na v ponedeljek predstavljeni vladni predlog pa bi pravilo 1. plačni razred  = minimalna plača držalo zgolj za leto 2023 (torej letošnje leto, ko zakon še niti ne bo veljal), vlada pa želi začetek prehoda na novo lestvico zamakniti na 1. 1. 2025 in končati ta prehod šele 1. 7. 2027. To pomeni, da bi se do konca prehoda na nov sistem minimalna plača dvignila že 4 x, v skladu z Zakonom o minimalni plači. Zato od tako opevanega temelja (ki ga mi seveda močno podpiramo in ocenjujemo kot nujnega) ne bo (ne bi bilo) nič. Prvi plačni razred bi bil daleč pod minimalno plačo. Zato bomo na sindikalni strani kot korektiv v zakonu predlagali formulo usklajevanja plačne lestvice na način, da bo ta sledila dvigu rasti življenjskih stroškov in dvigu minimalne plače. V nasprotnem primeru plačna reforma ne bo dosegla enega svojih temeljnih ciljev.


Vlada je v začetku leta predstavila koncept plačnih stebrov kot enega temeljev plačne reforme. Namen naj bi bil v zagotavljanju primerljivosti plač (zgolj) znotraj stebra in v upoštevanju specifik posameznih dejavnosti. Sindikalni odgovor je bil, da so temu namenjene kolektivne pogodbe dejavnosti – in pri tem argumentu vztrajamo. Kljub našim tehtnim argumentom smo morali v dejavnosti zdravstva in socialnega varstva skozi 16 krogov brezplodnih pogajanj v ti. stebru, v katerih Vlada RS ni predstavila celovitega predloga za odpravo plačnih nesorazmerij v plačnih skupinah E, F, J in B ter ni predstavila celovitega predloga za vzpostavitev stebra – za plačno skupino B, denimo, kljub našim večkratnim pozivom, ni predstavila niti smeri, v katero razmišlja, na naši strani pa je predlog bil podan za prav vse zaposlene v dejavnosti. V tem času je vladna pogajalska skupina predstavila nekaj analiz in posnetkov trenutnega stanja na področjih zdravstva in socialnega varstva, ni pa ponudila nikakršnih predlogov za vzpostavitev stebra za omenjeni dejavnosti. Prav tako se ni strinjala z nobenim od predlogov, ki jih je podala sindikalna stran. V svoji pisni opredelitvi do predloga reprezentativnih sindikatov je Vladna stran 9. 6. 2023 zavrnila vseh osem predlogov sindikalne strani, hkrati pa ni podala svojih predlogov o teh osmih predlogih. Vladna stran je zavrnila oz. umaknila celo tiste predloge, ki jih je sama oblikovala in predstavila. V juniju se je stebru zdravstva in socialnega varstva priključila še dejavnost obvezne socialne varnosti.

Pogajanja v stebru, ki so potekala, z nekaj vmesnimi odpovedmi na vladni strani, od konca januarja do junija 2023, so se v juniju prekinila, iz razlogov na vladni strani. Po več kot treh mesecih se bodo nadaljevala konec septembra, vendar bodo sedaj stebri izhajali iz popolnoma drugačne predpostavke. Šlo bo bolj za korektiv tega, kar se dogovorimo na ravni celotnega javnega sektorja, vsaj tako meni vlada. Ali bo to privedlo do uresničitve ciljev reforme, ustreznega in stimulativnega plačila za delo, povečanja učinkovitosti posameznih delov javnega sektorja in kakovostnih in dostopnih javnih storitev? Prepričani smo, da ne, in v to bomo na pogajanjih poskušali prepričati tudi vlado.


Kaj torej sledi? Vlada si je zadala novo časovnico: končati pogajanja do 15. 10. 2023. Hkrati nas je seznanila s predlogom o zamiku izplačil. Z vsem spoštovanjem do katastrofalnih posledic naravnih nesreč, ki smo jim bili priča v letošnjem poletju, bomo vladi povedali, da javni uslužbenci v vseh plačnih skupinah v obeh dejavnostih, tudi tisti, ki živite na območjih, kjer je narava najbolj pustošila, že leta čakate na pravičnejši, transparentnejši in stimulativnejši plačni sistem. Da se vaša stiska vsak dan povečuje in občutek cenjenosti, vrednosti dela vsak dan zmanjšuje. In  da je tudi to treba imeti v mislih, ko se pogovarjamo o prioritetah v tej državi.

 

Kakšne točno bodo plače, koliko bo povišanja in kdaj bodo ta povišanja realizirana, vam v tem trenutku še ne moremo reči, ker je vse to na pogajanjih še odprto. Zagotavljamo pa vam, da cilji SZSVS ostajajo ves čas enaki, in sicer:

- odprava trenutnih plačnih nesorazmerji, ki so nastala zaradi dogovorov iz leta 2021 in 2022, s hkratno odpravo kompresije v spodnji tretjini plačne lestvice, in ustrezna umestitev vseh delovnih mest v plačnih skupinah B, E, F in J na novo plačno lestvico;

- sprejem standardov in normativov (vlada oziroma Ministrstvo za zdravje s tem zamuja že skoraj pol leta, kar predstavlja kršitev stavkovnega sporazuma).

 

Jesen bo še vroča.

 

Lep pozdrav,

Irena Ilešič Čujovič, predsednica