↑ Nazaj na Akti sindikata

Print this Stran

Statut

STATUT

SINDIKATA ZDRAVSTVA IN SOCIALNEGA VARSTVA SLOVENIJE

Integralno besedilo, sprejeto na 7. Kongresu
dne 21. 4. 2016

  1. UVODNE DOLOČBE
  2. člen

Sindikat zdravstva in socialnega varstva Slovenije je enovita, samostojna, nestrankarska, stanovska, interesna organizacija, ki jo ustanovimo in v katero se včlanjujemo delavci in delavke zdravstva, socialnega varstva, obveznega socialnega zavarovanja in drugih dejavnosti zato,
da bi v njej na organiziran način izražali in uresničevali svoje posebne in skupne interese ter uveljavljali, varovali in izboljšali svoj ekonomski in socialni položaj, pravice delavcev in članov sindikata dejavnosti.

  1. člen

V statutu opredeljeni izrazi član, delavec, kandidat, sindikalni zaupnik, generalni sekretar,
predsednik, podpredsednik, zapisani v moški spolni slovnični obliki, so uporabljeni kot nevtralni za ženske in moške.

Pod pojmom »sindikat« razumemo sindikat oziroma njegove organe na ravni države, pod pojmom »sindikat zavoda« pa razumemo sindikat, organiziran v zavodu.

Pod pojmom zavod razumemo javne zavode in druge oblike delodajalcev, ki se oblikujejo za dejavnosti iz 5. člena.

Pod pojmom dejavnost razumemo dejavnost zdravstva, dejavnost socialnega varstva, dejavnost obveznega socialnega zavarovanja zdraviliške dejavnosti in druge, ki se po sklepu ROS organizirajo v SZSVS.

  1. člen

Temeljne naloge sindikata so:

  1. da člani v skladu s svojo strokovno usposobljenostjo in rezultati dela dosegajo primeren družbenoekonomski položaj v Republiki Sloveniji,
  2. sklepanje kolektivnih pogodb, v katerih bodo poleg plačila urejeni tudi drugi delovni pogoji, skupni standardi in normativi ter socialna varnost,
  3. organizirano usklajevanje svojih interesov in aktivnosti ter sprejemanje skupnih programov z drugimi sindikati,
  4. sodelovanje pri oblikovanju zakonodaje, ki ureja področje zdravstva, socialnega varstva in obveznega zdravstvenega zavarovanja ter splošne pogoje za delo,
  5. razvijanje soodločanja delavcev na vseh področjih njihovega dela in življenja,
  6. varovanje pravic članov in zagotavljanje le–teh z vsemi oblikami sindikalnega boja, vključno s stavko,
  7. razvijanje vzajemnosti in solidarnosti med člani,
  8. skrb za lastno obveščanje in obveščanje javnosti,
  9. uresničevanje drugih skupnih interesov in nalog,
  10. sindikalno organiziranje oddiha in rekreacije.
  1. člen

Ime sindikata je: »SINDIKAT ZDRAVSTVA IN SOCIALNEGA VARSTVA SLOVENIJE«,
s sedežem v Ljubljani, Dalmatinova 4.

Skrajšano ime sindikata je SZSVS.

Sindikat je samostojna pravna oseba in s tem nosilec pravic in obveznosti.

Sindikat ima pečat z vsebino: Sindikat zdravstva in socialnega varstva Slovenije.

Sindikat ima svoj znak: rumeno pobarvan krog (barve: Pantone 123 C), v katerem je v obliki črke S zvita kača zelene barve (Pantone 376 C), njena glava gleda v desno in sega izven oboda kroga, rep pa je zavit v levo in se zlije z obodom kroga.

  1. ČLANSTVO SINDIKATA
  2. člen

V Sindikat zdravstva in socialnega varstva Slovenije se včlanjujemo delavci, ki smo v delovnem razmerju v dejavnosti zdravstva, socialnega varstva, obveznega socialnega zavarovanja oziroma v dejavnostih, ki so po naravi dela povezane s temi dejavnostmi, in v tistih dejavnostih, ki jih določi ROS.

Te dejavnosti so:

  1. bolnišnična zdravstvena dejavnost,
  2. izvenbolnišnična zdravstvena dejavnost:
    – osnovna zdravstvena dejavnost,
    – specialistična ambulantna dejavnost;
  3. zobozdravstvena dejavnost;
  4. druge zdravstvene dejavnosti:
    – samostojne zdravstvene dejavnosti, ki jih ne opravljajo zdravniki,
    – alternativne oblike zdravljenja,
    – druge zdravstvene dejavnosti v skladu s standardno klasifikacijo dejavnosti;
  5. trgovina na drobno s farmacevtskimi, medicinskimi, kozmetičnimi in toaletnimi izdelki:
    – dejavnost lekarn,
    – trgovina na drobno z medicinskimi in ortopedskimi izdelki,
    – trgovina na drobno s kozmetičnimi in toaletnimi izdelki;
  6. trgovina na debelo z izdelki široke porabe:

       – trgovina na debelo s farmacevtskimi izdelki;

  1. institucionalno socialno varstvo:
    – dejavnosti domov za starejše,
    – dejavnost posebnih socialnovarstvenih zavodov za odrasle,
    – dejavnost socialnovarstvenih zavodov za usposabljanje otrok in mladostnikov,
    – dejavnost pomoči na domu,
    – dejavnost varstveno delovnih centrov,
    – druge oblike institucionalnega varstva v skladu s standardno klasifikacijo dejavnosti;
  2. izvajanje socialnovarstvenih programov in storitev:
    – dejavnost centrov za socialno delo,
    – dejavnost invalidskih organizacij,
    – dejavnost dobrodelnih organizacij,
    – druge socialne dejavnosti v skladu s standardno klasifikacijo dejavnosti,
    – dejavnost invalidskih podjetij;
  3. obvezno socialno zavarovanje,
  4. dejavnosti, ki so po naravi dela povezane z zgoraj opredeljenimi dejavnostmi;
  5. druge dejavnosti, ki jih tako določi ROS.
  1. člen

Člani lahko ostanejo tudi delavci, ki jim je delovno razmerje prenehalo.

  1. člen

Včlanjevanje v sindikat je prostovoljno, tako na strani delavca kot tudi na strani sindikata zavoda oziroma sindikata. Izvršilni odbor sindikata zavoda lahko zavrne včlanitev kandidata.
Delavec se v sindikat včlani s podpisom pristopne izjave na obrazcu z znakom Sindikata zdravstva in socialnega varstva Slovenije. Na podlagi podpisane pristopne izjave je vpisan v evidenco članstva in prejme člansko izkaznico.

V zavodu, kjer je član zaposlen, ga sindikalni zaupnik na podlagi pristopne izjave evidentira in uredi, da zavod zanj skladno s kolektivno pogodbo obračunava in nakazuje članarino, kot je določena s tem statutom in sklepom ROS. Plačilo članarine je pogoj za članstvo in uveljavljanje pravic člana.

Originalni izvodi pristopnih izjav so arhivirani pri strokovni službi sindikata.

Fotokopijo pristopne izjave hrani predsednik sindikata zavoda.

  1. člen

Član ima naslednje pravice, ugodnosti in obveznosti:

  1. voli in je voljen v organe sindikata,
  2. sodeluje pri oblikovanju stališč, predlogov in zahtev sindikata v vseh oblikah organiziranosti,
  3. neposredno uveljavlja sindikalna stališča in zahteve v svojem delovnem okolju,
  4. ima pravico do brezplačne pravne pomoči skladno z akti sindikata,
  5. ima pravico do varstva, če bi bil zaradi sindikalnega delovanja postavljen v manj ugoden položaj,
  6. plačuje članarino,
  7. prejema pomoč ob sodelovanju pri protestnih akcijah in stavkah,
  8. sodeluje v izobraževanju in usposabljanju za sindikalno delo,
  9. prejme solidarnostno pomoč, če je socialno ali zdravstveno ogrožen, skladno z akti sindikata,
  10. ima pravico do uporabe počitniških zmogljivosti v skladu s pravilnikom,
  11. uveljavlja druge pravice in ugodnosti v okviru sindikata,
  12. v primerih hujšega šikaniranja lahko sindikat v njegovo zaščito uporabi vsa sredstva – vključno s stavko,
  13. deluje v skladu s statutarnimi in programskimi akti sindikata ter sklepi organov,
  14. se opredeljuje do oblik in sredstev sindikalnega boja,
  15. aktivno izvaja demokratično sprejete odločitve o načinu sindikalnega boja, vključno s stavko,
  16. obvešča predsednika sindikata zavoda o morebitnih daljših odsotnostih z dela, ko se plača člana ne izplačuje v breme delodajalca (npr. koriščenje starševskega dopusta, daljše boleznine …).

Pravice iz 4., 5., 7., 9. in 10. točke pridobi član po treh mesecih od včlanitve v sindikat.

Določba prejšnjega odstavka ne velja, kadar se v zavodu prvič ustanovi sindikat. Generalni sekretar lahko izda soglasje, da časovna omejitev iz drugega odstavka glede koriščenja pravic iz 4., 5., 7. in 10. točke prvega odstavka ne velja za določenega/e člana/e, ker je njegova/njihova včlanitev v posebnem interesu sindikata.

Pravice  članov iz tega člena se lahko natančneje uredijo s pravilniki, ki jih sprejme ROS.

  1. člen

Članstvo preneha z izstopno izjavo člana in sočasno vrnitvijo članske izkaznice, pri čemer se
kot datum izstopa šteje prvi dan naslednjega meseca po vročitvi izstopne izjave in vrnitvi članske izkaznice predsedniku sindikata.

Predsednik sindikata zavoda je dolžan originalni izvod izstopne izjave poslati strokovni službi sindikata.

Kopijo izstopne izjave delavcu potrdi predsednik sindikata zavoda v trenutku, ko član vrne člansko izkaznico. Če član članske izkaznice noče vrniti, predsednik sindikata zavoda prekliče njegovo člansko izkaznico in o odločitvi obvesti strokovno službo sindikata. Potrjena kopija izstopne izjave služi za odpoved plačevanja članarine.

  1. člen

Člana se črta iz evidence, če kljub opominu članarine ne poravna najkasneje v roku 1 meseca od prejema opomina. O črtanju odloča na podlagi zapisniške ugotovitve predsednik sindikata zavoda. O ugovoru odloča najkasneje v 60 dneh generalni sekretar. Odločitev je dokončna. Na podlagi dokončnega sklepa predsednik sindikata zavoda prekliče njegovo člansko izkaznico, če je ta noče vrniti, in o odločitvi obvesti strokovno službo sindikata.

O črtanju člana, ki ni organiziran v sindikatu zavoda, odloča generalni sekretar sindikata.

  1. člen

Člana se izključi, če ugotovljeno krši statut, če ugotovljeno deluje v nasprotju s sklepi sindikata oziroma ugotovljeno deluje proti interesom sindikata.

O izključitvi odloča na predlog sindikalnega zaupnika ali vsaj treh članov izvršilni odbor sindikata zavoda. O ugovoru odloča najkasneje v 60 dneh Komisija za statutarna vprašanja in pritožbe. Odločitev je dokončna.

Na podlagi dokončnega sklepa predsednik sindikata zavoda prekliče tudi njegovo člansko izkaznico. Če je član noče vrniti,  o odločitvi obvesti strokovno službo sindikata.

O izključitvi člana sindikata, ki ni organiziran v sindikatu zavoda, odloča generalni sekretar sindikata v soglasju s predsednikom sindikata.

  1. člen

Član, ki je bil črtan iz sindikata, lahko zaprosi za ponovno včlanitev, vendar ne prej kot 1 leto po dokončnosti sklepa o črtanju.

Član, ki je bil izključen iz sindikata, lahko zaprosi za ponovno včlanitev, vendar ne prej kot 3
leta po dokončnosti sklepa o izključitvi.

Član, ki je izstopil iz sindikata, lahko zaprosi za ponovno včlanitev, vendar ne prej kot 6 mesecev po oddaji izstopne izjave.

Odločitev o ponovni včlanitvi po tem členu sprejme predsednik sindikata zavoda.

Odločitev o ponovni včlanitvi člana, ki ni organiziran v sindikatu zavoda, sprejme generalni sekretar sindikata.

III. SINDIKALNA ORGANIZIRANOST

  1. člen

Sindikat zdravstva in socialnega varstva Slovenije je organiziran kot enovita sindikalna organizacija na območju države. Zaradi lažjega zadovoljevanja ožjih interesov, racionalnega in optimalnega delovanja sindikat deluje v naslednjih organizacijskih oblikah dela:

  1. sindikalna organiziranost delavcev v zavodih in drugih organizacijah,
  2. izjemoma po enotah, ožjih dejavnostih v zavodu ali v drugih oblikah, ki jih potrdi ROS,
  3. v konferencah dejavnosti, opredeljenih v 26. členu.

  1. Sindikalna organiziranost v zavodih
  2. člen

V sindikatu zavoda člani:

  1. obravnavajo predloge aktov, ki se sprejemajo na ravni zavoda, in dajejo svoje mnenje ali soglasje,
  2. spremljajo in nadzirajo izvajanje kolektivnih pogodb,
  3. dajejo pobude s pravico odgovora nanje,
  4. dajejo mnenja in predloge s pravico odgovora nanje,
  5. uveljavljajo pravico do soodločanja,
  6. obravnavajo pritožbe in uveljavljajo pravice delavcev iz delovnega razmerja,
  7. predlagajo ukrepe za varno in zdravo delo in humanizacijo delovnega okolja,
  8. organizirajo kulturne, športne in druge aktivnosti, ki so v interesu članstva,
  9. izvajajo aktivnosti za zadržanje odločitev delodajalca,
  10. sprejemajo odločitve o oblikah protesta, če niso bile upoštevane zahteve sindikata, ter z glasovanjem odločajo o sodelovanju v stavki,
  11. predlagajo kandidate oziroma liste kandidatov za volitve v organe upravljanja in druge organe zavoda,
  12. obravnavajo poročila izvršilnega odbora,
  13. delegirajo in volijo predstavnike v sindikalne organe zavodov in organe višjih organiziranih oblik sindikata.

Ustanovitev

  1. člen

Sindikat zavoda organizira samoiniciativna skupina zaposlenih v zavodu ali sindikalni zaupnik, ki ima pooblastilo sindikata.

Sindikat zavoda se organizira na ustanovnem zboru, kjer delavci podpišejo pristopne izjave in
izvolijo člane izvršilnega odbora, predsednika in podpredsednika.

Postopek organiziranja je končan, ko so sprejeta pravila delovanja v zavodu, ki so v skladu s tem statutom, in so opredeljeni status ter pravice sindikalnega zaupnika (dveh ali več) glede na število članov sindikata zavoda. Mandat članov organov iz 3., 4. in 5. točke 16. člena traja 5 let in so lahko ponovno izvoljeni.

  1. člen

Organi sindikata zavoda so:

  1. občni zbor članov,
  2. letni članski sestanek,
  3. izvršilni odbor,
  4. predsednik in podpredsednik sindikata zavoda,
  5. nadzorni odbor.

Občni zbor

  1. člen

Najvišji organ delovanja sindikata zavoda je občni zbor članov.

Občni zbor skliče na vsakih 5 let predsednik sindikata zavoda.

Občni zbor opravlja naslednje naloge:

  • sprejema pravila za delovanje sindikata zavoda in njegove dopolnitve oziroma spremembe,
  • sprejme načrt dela za naslednje obdobje,
  • oceni program dela v preteklem obdobju,
  • izvoli predsednika sindikata zavoda,
  • potrdi člane izvršilnega odbora, ki so bili izvoljeni v organizacijskih enotah, ki jih zastopajo,
  • izvoli člane nadzornega odbora, razen če ni s pravili sindikata zavoda določeno drugače.

Predsednik sindikata zavoda je dolžan poslati na sedež sindikata vabilo oziroma obvestilo o dnevu občnega zbora in tudi zapisnik občnega zbora.

Če predsednik sindikata zavoda ne skliče občnega zbora, lahko občni zbor skliče tudi generalni sekretar sindikata v soglasju s predsednikom sindikata.

Na predlog izvršilnega odbora sindikata zavoda se lahko skliče izredni občni zbor.

Letni članski sestanek

  1. člen

Letni članski sestanek skliče predsednik sindikata zavoda najmanj enkrat letno. Letni članski sestanki so konstruktivna oblika dela v zavodu, kjer se oceni delo organov sindikata zavoda. Na letnem članskem sestanku se sprejmejo pobude in smernice za nadaljnje delo, poročilo nadzornega odbora oziroma letno finančno poročilo. Če se letni članski sestanek izvede po posameznih organizacijskih enotah zavoda, skupno poročilo o delu in skupno finančno poročilo sprejme izvršilni odbor sindikata zavoda.

  1. člen

Predsednik sindikata zavoda je dolžan poslati na sedež sindikata vabilo oziroma obvestilo o dnevu letnega članskega sestanka in tudi zapisnik o letnem članskem sestanku.

Če predsednik sindikata zavoda ne skliče letnega članskega sestanka, lahko letni članski sestanek skliče tudi generalni sekretar sindikata v soglasju s predsednikom pristojne konference.

  1. člen

Če se v sindikatu zavoda pojavljajo nepravilnosti v delovanju, člani sindikata zavoda pa o tem obvestijo sindikat, lahko članski sestanek sindikata zavoda skliče generalni sekretar sindikata.

Če predsednik sindikata zavoda grobo krši statut oziroma pravila sindikata zavoda ali zlorabi pooblastila iz 6. točke 25. člena, lahko generalni sekretar v soglasju s predsednikom s posebnim sklepom odvzame predsedniku sindikata zavoda pooblastila iz 24. in 25. člena. Ukrep lahko traja najdlje šest mesecev.

V tem času se izvedejo ukrepi za zagotovitev delovanja sindikata zavoda skladno s statutom oziroma pravili in drugimi predpisi.

Če organi iz 3., 4. in 5. točke 16. člena niso oblikovani ali ne delujejo, generalni sekretar sindikata imenuje sindikalnega zaupnika, ki pridobi pooblastila iz 24. in 25. člena. Imenovani sindikalni zaupnik mora v roku šestih mesecev izvesti postopke za izvolitev organov sindikata zavoda.

Opredelitev, kaj šteje za grobo kršitev statuta, sprejme ROS po predhodni opredelitvi Komisije za statutarna vprašanja in pritožbe.

Izvršilni odbor

  1. člen

Izvršilni odbor je sestavljen tako, da so v njem glede na število članov optimalno zastopane vse organizacijske enote zavoda, ki so opredeljene v pravilih o delovanju sindikata zavoda.

Vsaka organizacijska enota sindikata v zavodu izvoli določeno število predstavnikov v izvršilni odbor.

Izvršilni odbor:

  1. sprejema stališča za pogajanja z vodstvom zavoda,
  2. daje smernice za nadaljnje delo,
  3. daje mnenja oziroma zavzema stališča do zadev iz kolektivne pogodbe,
  4. sodeluje z delavskim predstavništvom in varuje pravice soodločanja,
  5. daje predloge in napotke za delo predsednika,
  6. predlaga kandidate za izvolitev v organe zavoda,
  7. vodi kandidacijske konference za volitve sindikalnih zaupnikov,
  8. razvija in izvaja vse oblike sindikalnega boja, vključno z organiziranjem stavke,
  9. pooblasti predsednika sindikata za podpis pogodbe o zagotavljanju pogojev za delo sindikata,
  10. opravlja druge naloge, ki so določene s pravili in drugimi akti,
  11. izvoli podpredsednika,
  12. potrdi 5-letni mandat novoizvoljenemu članu iz enote, ki je izvolila novega predstavnika, oziroma novooblikovane enote,
  13. odloča o finančnem načrtu in porabi sredstev izven finančnega načrta.

Nadzorni odbor

22.člen

V zavodih, kjer je v sindikat včlanjenih več kot 50 članov, se izvoli tričlanski nadzorni odbor.
V manjših zavodih za to funkcijo izvršilni odbor zavoda imenuje enega od članov sindikata zavoda.

Člani nadzornega odbora so izvoljeni na občnem zboru za dobo petih let.

Člani izmed sebe izvolijo predsednika. Člani nadzornega odbora ne smejo biti obenem člani izvršilnega odbora. Člani lahko sodelujejo na sejah izvršilnega odbora sindikata zavoda in so nanj tudi vabljeni, ne morejo pa odločati.

Nadzorni odbor:

  1. nadzoruje finančno-materialno poslovanje sindikata oziroma njegovih organov,
  2. ob ugotovljenih nepravilnostih ima pravico in dolžnost sklicati izvršilni odbor ali predlagati sklic občnega zbora članov,
  3. poroča na letnem članskem sestanku.

Sindikalni zaupnik

  1. člen

Temeljno pravilo za določitev števila sindikalnih zaupnikov v zavodu je najmanj en sindikalni zaupnik na 50 članov.

Sindikalni zaupnik v zavodu je:

  • predsednik sindikata zavoda,
  • podpredsednik sindikata zavoda,
  • tisti član sindikata, za katerega pogodba o zagotavljanju pogojev za delo sindikata tako določa.

Če je v zavodu organiziran sindikat, ki ima manj kot 50 članov, sta sindikalna zaupnika dva, in sicer predsednik sindikata zavoda in podpredsednik sindikata zavoda.

  1. člen

Sindikalni zaupnik predstavlja člane sindikata in zastopa njihove interese. Pri svojem delovanju izvaja politiko sindikata in predstavlja vez med člani in organi sindikata.

Pri oblikovanju in zastopanju sindikalnih interesov opravlja sindikalni zaupnik predvsem naslednje naloge:

  1. daje mnenja in stališča na zaprosila organov,
  2. člane seznanja s statutom in programom sindikata,
  3. člane sindikata seznanja s pravicami in dolžnostmi, ki izhajajo iz članstva v sindikatu,
  4. članu pomaga pri uveljavljanju njegovih pravic,
  5. člane seznanja s sklepi sindikalnih organov,
  6. se izobražuje,
  7. sodeluje pri pripravi izhodišč za kolektivna pogajanja in člane sindikata seznanja s potekom pogajanj,
  8. sodeluje pri vseh oblikah sindikalnega boja, vključno s stavko,
  9. razdeljuje sindikalne publikacije.

Predsednik sindikata zavoda

  1. člen

Predsednik sindikata zavoda predstavlja in vodi sindikat zavoda.

Poleg pristojnosti, ki so za sindikalnega zaupnika opredeljene v 24. členu, predsednik sindikata zavoda:

  1. odgovarja za nadziranje izvajanja kolektivne pogodbe in posreduje pri uveljavljanju individualnih pravic delavcev,
  2. podpisuje pogodbo o zagotavljanju pogojev za delo sindikata v zavodu in druge pogodbe,
  3. se pogaja z vodstvom zavoda o vseh pravicah in dolžnostih svojih članov,
  4. organizira delo in uresničuje sklepe izvršilnega odbora,
  5. sklicuje letne članske sestanke in občne zbore,
  6. je odredbodajalec za izvedbo finančnega načrta v sindikatu zavoda,
  7. je odgovoren za vodenje evidence članstva ter obveščanje računovodstva v zavodu in strokovne službe o spremembah članstva,
  8. stalno utrjuje sindikalno pripadnost in pridobiva nove člane,
  9. ima pravico do izobraževanja v skladu z določili kolektivne pogodbe,
  10. opravlja tudi druge naloge, določene s statutom, pravili sindikata zavoda, in naloge, za katere ga pooblasti izvršilni odbor sindikata zavoda.
  1. Organizacija po dejavnostih
  2. člen

Sindikati zavodov, ki opravljajo dejavnosti, opredeljene v 5. členu in tudi ožjih dejavnosti,
se organizirajo v konference sindikatov dejavnosti, in sicer:

  1. konferenco sindikatov bolnišnic,
  2. konferenco sindikatov centrov za socialno delo,
  3. konferenco sindikatov lekarn,
  4. konferenco sindikatov socialnih zavodov,
  5. konferenco sindikatov zavodov NIJZ in NLZOH,
  6. konferenco sindikatov zdravilišč,
  7. konferenco sindikatov zdravstvenih domov,
  8. konferenco delavcev pri virih ionizirajočega sevanja,
  9. konferenco sindikatov v dejavnostih, ki so po naravi dela povezane z dejavnostjo zdravstva in socialnega varstva,
  10. konferenco sindikatov varstveno delovnih centrov in socialnovarstvenih zavodov za usposabljanje,
  11. konferenco sindikatov obveznega socialnega zavarovanja.

ROS ima pravico s sklepom oblikovati tudi druge konference sindikatov dejavnosti, organizacijsko združevati ali preoblikovati navedene konference sindikatov dejavnosti.

  1. člen

Konferenco sindikata dejavnosti sestavljajo predsedniki sindikata iz zavodov določene dejavnosti.

Izvršilni odbor sindikata zavoda, v primeru odsotnosti predsednika, za delo in odločanje na konferenci lahko pooblasti podpredsednika sindikata zavoda ali drugega člana sindikata zavoda.

Sestavo konferenc, ki ne morejo biti sestavljene na način, kot je določen v prvem odstavku tega člena, določi ROS s posebnim sklepom.

  1. člen

Konferenca sindikatov dejavnosti sprejme svoj program interesnega delovanja in skrbi za organizirano delovanje članstva.

Konferenca dejavnosti zlasti:

  1. uresničuje program in sklepe sindikata,
  2. v okviru programa oblikuje predloge in stališča za delovanje sindikata,
  3. pripravlja predloge in stališča za spremembe in dopolnitve programa sindikata, statuta, kolektivne pogodbe,
  4. sprejema odločitve o razglasitvi stavke za dejavnost konference,
  5. izvaja aktivnosti za uresničitev sprejetih stališč,
  6. v primerih kršitve pravic članov sindikata enega ali več zavodov odloča ali pozove k solidarnosti ostale zavode k organiziranim oblikam sindikalnega boja, vključno s stavko,
  7. daje pobudo ROS o povezovanju sindikata z drugimi sindikati ter o drugačnih oblikah organiziranja,
  8. za razreševanje ožjih problemov lahko imenuje komisije,
  9. predlaga člana ROS.
  1. člen

Predsedniki sindikatov zavodov, ki sestavljajo konferenco sindikatov dejavnosti, izmed sebe izvolijo predsednika in podpredsednika, ki v odsotnosti nadomešča predsednika.

Konferenca lahko s sklepom, v soglasju z ROS, glede na število članov konference odloči, da izvoli še enega podpredsednika konference sindikatov dejavnosti.

Predsednik konference

  1. člen

Predsednik konference sindikatov dejavnosti:

  1. zastopa konferenco na vseh področjih delovanja v ROS in IO,
  2. sklicuje in vodi seje konference,
  3. koordinira delo,
  4. pripravlja program dela konference in skrbi za njegovo realizacijo in uresničevanje sklepov,
  5. pisno pooblašča podpredsednika konference za opravljanje posameznih nalog,
  6. poroča o delovanju in aktivnostih konference na ROS in IO.

Podpredsednik konference sindikata lahko skliče in vodi konferenco, če je predsednik konference v roku enega meseca od prejete pobude ne skliče. Če tudi podpredsednik konference ne skliče konference, jo skliče generalni sekretar sindikata.

Podpredsednik konference zastopa interese članov v ROS.

Predsedstvo konference

  1. člen

Predsedstvo konference sestavljajo predsednik in podpredsednik oziroma podpredsednika posamezne konference, opredeljene v 26. členu statuta.

Naloge predsedstva konference so:

– pripravlja osnutke, predloge za ROS in IO,
– podaja mnenja na predlagane spremembe zakonodaje za posamezna področja, ki jih zastopa,
– opravlja druge naloge, določene s tem statutom in sklepi organov.

 

  1. Organizacija sindikata na ravni države
  2. člen

Organi sindikata na ravni države so:
– kongres,
– republiški odbor sindikata (ROS),
– izvršilni odbor (IO),
– predsednik,
– generalni sekretar,
– podpredsednik sindikata,
– konference sindikatov dejavnosti, opredeljene v 26. členu,
– nadzorni odbor (NO),
– komisija za statutarna vprašanja in pritožbe.

Kongres

  1. člen

Najvišji organ sindikata je kongres.

Kongres skliče ROS s sklepom, ki določa datum kongresa. ROS mora sklicati kongres v petem letu od zadnjega kongresa. Sklic kongresa se objavi najmanj 60 dni pred kongresom.

Kongres sestavljajo predsedniki sindikatov zavodov in člani ROS.

Sindikati zavoda z več kot 150 člani imenujejo na vsakih 150 članov enega dodatnega delegata v kongres.

Kongres veljavno odloča, ko se ga udeleži več kot polovica delegatov.

Kongres sprejema odločitve z večino glasov prisotnih.

  1. člen

Kongres:

  1. sprejme poročila o delovanju sindikata v petletnem obdobju,
  2. sprejme programske usmeritve za delovanje sindikata,
  3. ocenjuje delo ROS,
  4. ocenjuje delo predsednika,
  5. sprejema statut,
  6. voli predsednika sindikata,
  7. sprejme poslovnik o delu kongresa,
  8. opravlja druge naloge, določene s tem statutom,
  9. voli komisijo za statutarna vprašanja in pritožbe,
  10. voli nadzorni odbor sindikata,
  11. imenuje častne člane sindikata.

Izredni kongres

  1. člen

ROS lahko v skladu z razmerami skliče izredni kongres.

Izredni kongres je ROS dolžan sklicati tudi na  zahtevo, ki sta jo podpisali 2/3 članov izvršilnega odbora, v roku 60 dni od prejema zahteve.

Republiški odbor sindikata (ROS)

  1. člen

ROS je najvišji stalni organ sindikata med dvema kongresoma.

  1. člen

Po funkciji so člani ROS:
– predsednik,
– podpredsednika,
– generalni sekretar,
– predsedniki in podpredsedniki  konferenc sindikatov dejavnosti, opredeljenih v 26. členu.

Član ROS je tudi predstavnik, ki ga neposredno delegira v ROS sindikat zavoda, ki ima več kot 300 članov, pa v ROS nima predstavnika po funkciji.

  1. člen

Člani ROS imajo status sindikalnega zaupnika.

  1. člen

ROS izvoli:

– dva podpredsednika, pri čemer eden zastopa dejavnosti, opredeljene v 1. do 6. točki, drugi pa dejavnosti, opredeljene v 7. do 11. točki prvega odstavka 5. člena tega statuta,

– generalnega sekretarja.

Kadar je potrebno, ROS imenuje posamezne komisije in delovna telesa.

  1. člen

ROS:

  1. odloča o posameznih aktivnostih za urejanje ekonomskega in socialnega položaja delavcev v dejavnosti,
  2. oblikuje stališča, ugotovitve in zahteve s področja svojih temeljnih pristojnosti,
  3. sprejema letni program nalog, poročilo o delu in poročilo nadzornega odbora,
  4. imenuje sindikalne zaupnike za področje države, konference, če niso izvoljeni skladno s tem statutom,
  5. verificira mandate članov ROS,
  6. imenuje člane pogajalskih skupin,
  7. sprejema stavkovna pravila,
  8. odloča o razglasitvi stavke za posamezno dejavnost oziroma panogo in o splošni stavki za vse dejavnosti s področja delovanja sindikata,
  9. obravnava različne pobude in jih usklajuje z republiškimi odbori drugih sindikatov,
  10. odloča o skupnih nalogah,
  11. opravlja druge naloge v skladu z interesi članstva,
  12. določi funkcije, ki se opravljajo s sklenitvijo delovnega razmerja,
  13. sprejema pravilnike za delovanje sindikata,
  14. pripravi in sprejme program priprav na kongres,
  15. lahko na podlagi kandidatne liste iz 8. točke 44. člena pripravi svoj predlog kandidatov za volilni organ,
  16. določa delitev članarine,
  17. sprejme poseben postopek za izvolitev oziroma razrešitev funkcionarjev in članov organov, če ni že določen s statutom,
  18. podeljuje priznanja in odličja zlati znak.

V primeru nepredvidene daljše odsotnosti predsednika sindikata ROS določi, kateri izmed podpredsednikov nadomešča predsednika sindikata.

Če med dvema kongresoma odstopi predsednik sindikata, ROS določi, kateri od podpredsednikov sindikata in za koliko časa opravlja naloge predsednika.

  1. člen

ROS odloča tudi o povezavi sindikata z drugimi sindikati ter o drugačnih oblikah organiziranja sindikata na predlog izvršilnega odbora.

  1. člen

Če se članu ROS izteče mandat v zavodu, ki je bil temelj za izvolitev na republiški ravni, lahko izvršilni odbor zavoda izda pooblastilo za zastopanje interesov članstva do izteka mandata v republiškem odboru.

Izvršilni odbor

  1. člen

Izvršilni odbor je organ ROS in mu je za svoje delo odgovoren. Izvršilni odbor sestavljajo predsedniki konferenc dejavnosti, predsednik, podpredsednika in generalni sekretar.

  1. člen

Naloge izvršilnega odbora so:

  1. oblikuje in predlaga ROS stališča do konkretnih vprašanj ter mu poroča o svojem delu,
  2. pripravlja in izvaja sklepe ROS in IO,
  3. pripravlja stališča pri pogajanjih o kolektivni pogodbi,
  4. spremlja izvajanje sklenjenih pogodb in sporazumov,
  5. ocenjuje uresničevanje postavljenih zahtev,
  6. po potrebi se preoblikuje v stavkovni odbor,
  7. sprejema finančni načrt in letni obračun,
  8. evidentira kandidate za predsednika sindikata, člane komisije za statutarna vprašanja
    in pritožbe ter člane za nadzorni odbor in podpredsednika, generalnega sekretarja, člane drugih komisij, organov in odborov. Pripravi listo kandidatov, ki izpolnjujejo razpisne pogoje in jo posreduje pristojnemu organu v izvolitev,
  9. odloča o delegiranju oziroma udeležbi predstavnikov v mednarodnih organizacijah oziroma dejavnostih,
  10. odloča o pravnih poslih, katerih vrednost presega 30.000 EUR,
  11. odloča o povabilu sindikalnih predstavnikov iz drugih držav v Slovenijo.

Izvršilni odbor veljavno sklepa, če je na seji prisotnih več kot polovica članov.

Nadzorni odbor

  1. člen

Nadzorni odbor sestavljajo predsednik, dva člana in dva namestnika. Namestnik prevzame funkcijo člana nadzornega odbora, če članu funkcija preneha.

Naloge nadzornega odbora so:

  1. nadzoruje finančno-materialno poslovanje sindikata in njegovih organov,
  2. nadzira uresničevanje financiranja,
  3. pripravi poročilo za ROS in kongres,
  4. ob ugotovljeni nepravilnosti je dolžan zahtevati sklic ROS ali izrednega kongresa.

Nadzorni odbor je sestavljen iz treh članov in dveh namestnikov, ki jih izvoli kongres za dobo petih let. Člani nadzornega odbora so tisti trije kandidati, ki na volitvah prejmejo najvišje število glasov, namestnika članov pa sta tista dva kandidata, ki na volitvah prejmeta četrto in peto najvišje število glasov. Na konstitutivni seji nadzorni odbor izvoli predsednika.

Članstvo v nadzornem odboru ni združljivo s članstvom v drugih organih sindikata, razen s funkcijo sindikalnega zaupnika zavoda.

Predsednik nadzornega odbora je vabljen na seje ROS in IO, vendar nima pravice odločanja.

Na predlog predsednika sindikata zavoda, tretjine članov izvršilnega odbora sindikata zavoda, 10 % članov sindikata zavoda, nadzorni odbor opravi pregled finančnega poslovanja zavoda. Poročilo o pregledu posreduje izvršilnemu odboru sindikata zavoda in sindikata. V primeru večjih nepravilnosti nadzorni odbor zahteva sklic članskega sestanka sindikata zavoda, kjer poda poročilo.

Če generalni sekretar dobi informacijo o tem, da v sindikatu zavoda prihaja do nepravilnosti v poslovanju s sredstvi sindikata, generalni sekretar skliče nadzorni odbor, da opravi nadzor.

Komisija za statutarna vprašanja in pritožbe

  1. člen

Komisijo za statutarna vprašanja in pritožbe sestavljajo predsednik in štirje člani.

Naloge komisije za statutarna vprašanja in pritožbe so:

  1. sprejema obvezne razlage statuta,
  2. pripravi predlog sprememb in dopolnitev statuta,
  3. presoja usklajenost aktov, sprejetih na vseh nivojih organiziranosti sindikata, s tem statutom,
  4. na zahtevo pristojnih organov odloča, ali je ravnanje člana v nasprotju s statutom,
  5. presoja, ali je ravnanje organov sindikata v skladu s statutom,
  6. ugotavlja, ali je podana omejitev iz 66. člena,
  7. odloča o pritožbah.

Članstvo v komisiji za statutarna vprašanja in pritožbe ni združljivo s članstvom v drugih organih sindikata, razen s funkcijo sindikalnega zaupnika zavoda.

Če odstopi s funkcije član komisije za statutarna vprašanja in pritožbe, na njegovo mesto vstopi kandidat z najvišjim številom glasov.

Na konstitutivni seji komisija za statutarna vprašanja in pritožbe izvoli predsednika. Predsednik Komisije za statutarna vprašanja in pritožbe je vabljen na seje ROS in IO, vendar nima pravice odločanja.

Predsednik

  1. člen

Predsednika sindikata voli kongres.

Za predsednika sindikata lahko kandidira tisti, ki:
– je član sindikata najmanj tri leta in
– ga predlaga organ sindikata zavoda, dejavnosti ali države in s tem kandidat soglaša.

  1. člen

Naloge predsednika sindikata so:

  1. vodi delo ROS, izvršilnega odbora in predstavlja sindikalno organizacijo,
  2. skrbi za izvajanje sprejetih sklepov, usmeritev, zahtev in stališč,
  3. ima pravico in dolžnost zastopati, varovati in predstavljati interese članstva,
  4. izraža interese in zahteve članov sindikata na višjih ravneh in jih usklajuje z interesi in zahtevami drugih sindikatov,
  5. sodeluje s sindikalnimi zaupniki sindikatov zavodov in konferenc,
  6. sodeluje v postopkih uveljavljanja in varstva pravic članov sindikata iz delovnega razmerja,
  7. vodi aktivnosti v zvezi s pripravo in organiziranjem stavke,
  8. podpisuje sklepe organov, ki jih vodi, kolektivne pogodbe in druge akte,
  9. lahko zahteva izjavljanje članstva,
  10. skrbi za ustrezno predstavitev politike in odločitev sindikata v sredstvih javnega obveščanja,
  11. skrbi za neposredno sodelovanje z drugimi sindikati,
  12. opravlja druge naloge.

Podpredsednik

  1. člen

Podpredsednika zastopata področja, za katera sta odgovorna.

Na podlagi pisnega pooblastila predsednika sindikata opravljata podpredsednika tudi določene naloge iz 48. člena.

Generalni sekretar

  1. člen

Naloge generalnega sekretarja so:

  1. organizira delo za potrebe ROS in izvršilnega odbora,
  2. vodi in je odgovoren za učinkovito izvajanje strokovnih opravil v sindikatu,
  3. na sejah ROS in izvršilnega odbora poroča o delovanju in aktivnostih ter realizaciji sklepov,
  4. organizira in koordinira delo delovnih teles,
  5. skrbi za uresničevanje sklepov, zahtev, stališč in nalog, sprejetih na republiškem odboru in izvršilnem odboru,
  6. sodeluje s sindikalnimi zaupniki zavodov in koordinira delo sindikalnih organizacij v zavodih,
  7. seznanja člane sindikata z delom sindikata na vseh ravneh organiziranosti,
  8. skrbi za ustrezno predstavitev politike in odločitev (sklepov) sindikata v sredstvih javnega obveščanja,
  9. skrbi za neposredno sodelovanje z drugimi sindikati,
  10. skrbi za redno izobraževanje sindikalnih zaupnikov in drugih sindikalnih funkcionarjev,
  11. je odredbodajalec za izvedbo finančnega načrta,
  12. vodi delo strokovne službe sindikata,
  13. skrbi za vzdrževanje nepremičnin, ki so v lasti sindikata,
  14. sprejme sistemizacijo delovnih mest, sklepa delovna razmerja s funkcionarji in z delavci in odloča o vseh vprašanjih s področja delovnih razmerij.

Opravljanje funkcije

  1. člen

Funkciji predsednika ali podpredsednika sindikata se opravljata s sklenitvijo delovnega razmerja, če tako odloči ROS pred objavo razpisa.

Funkcija generalnega sekretarja se opravlja s sklenitvijo delovnega razmerja.

  1. STROKOVNA SLUŽBA
  2. člen

Sindikat zdravstva in socialnega varstva Slovenije ima strokovno službo, ki opravlja za sindikat strokovna dela za izvedbo programov organizacije, organizira in vodi usposabljanje sindikalnih zaupnikov in drugih funkcionarjev, pripravo strokovnih predlogov in rešitev,
pravne pomoči in drugih opravil.

Strokovno službo vodi generalni sekretar, ki ima pooblastila poslovodnega organa. Pri vodenju mora generalni sekretar ravnati po sklepih ROS in izvršilnega odbora.

Strokovna služba vodi enoten register sindikalnih zaupnikov in njihovih mandatov, evidenco članstva ter plačevanje članarine.

  1. ODNOSI IN SPREJEMANJE ODLOČITEV V ORGANIH
  2. člen

Organi sindikata sprejmejo odločitve z glasovanjem.

Pred postopki glasovanja je v primerih nasprotujočih si stališč treba izpeljati postopek usklajevanja.

Pri sprejemanju odločitev mora biti prisotna več kot polovica članov organa, odločitev je sprejeta, če zanjo glasuje več kot polovica prisotnih članov, razen če ni s tem statutom drugače določeno.

Ne glede na določbo prejšnjega odstavka lahko konferenca sindikata dejavnosti veljavno odloča tudi v primeru, ko ni na seji organa prisotna vsaj polovica članov organa. Konferenca sindikata dejavnosti veljavno odloča, če so izpolnjeni pogoji iz 54. člena tega statuta.

  1. člen

Pri občnih zborih, letnih članskih sestankih in drugih množičnih sejah se upošteva prostovoljnost odločanja članov o aktivnem sodelovanju. Če se seje ni udeležila več kot polovica članov, predsednik razglasi 15-minutni odmor. Po 15-minutnem odmoru mora predsednik preveriti, če so bili člani na zbor, sestanek ali konferenco ustrezno vabljeni. Če ni bilo pomanjkljivosti pri sklicu, lahko veljavno odločajo prisotni člani z večino glasov.

Če se kongresa ne udeleži več kot polovica delegatov, razglasi predsednik 15-minutni odmor. Po 15-minutnem odmoru mora predsednik preveriti, če so bili delegati na  kongres ustrezno vabljeni. Če ni bilo pomanjkljivosti pri sklicu, lahko prisotni delegati veljavno odločajo, če se je kongresa udeležila vsaj tretjina vseh delegatov.

  1. člen

Vsak član ima pravico dati pobudo. Organi so dolžni obravnavati pobude članov in nanje odgovoriti. Upošteva se načelo javnosti in odgovornosti.

Pri uveljavljanju sindikalnih zahtev do delodajalcev in državnih organov se uveljavlja institut poziva na razgovor, na usklajevanje, na pogajanja in stavke. Če na pobude sindikata ni ustreznega odgovora ali se sploh ne odgovori, se organizira stavka v posameznem organizacijskem delu, po dejavnostih ali skupaj z ostalimi sindikati dejavnosti Slovenije kot splošna stavka vseh članov sindikata na območju ali na državni ravni.

  1. SPLOŠNA VOLILNA NAČELA, MANDATI, NEZAUPNICE

Splošna volilna načela

  1. člen

Volitve v sindikatu so tajne.

Če je za funkcijo evidentiran le en kandidat, so po sklepu organa volitve lahko javne.
Evidentiranje kandidatov je javno.

Kandidati so lahko samo člani, ki dajo soglasje za sodelovanje v nadaljnjem kandidacijskem postopku. Kandidat ne more hkrati kandidirati na dve nezdružljivi funkciji. Kandidat ne sme biti član drugih sindikatov, organiziranih v dejavnosti, ki so opredeljene v 5. členu.

Evidentiranje za opravljanje funkcij v sindikatu zavoda vodi volilna komisija, ki jo imenuje izvršilni odbor ali ustanovitveni odbor sindikata.

Izvoljen je vedno kandidat, ki je dobil več kot polovico veljavnih glasov prisotnih članov. Če
zaradi porazdelitve glasov noben od kandidatov ni prejel potrebnega števila glasov, se izvede drugi krog volitev. V drugi krog se uvrstita kandidata, ki sta v prvem krogu glasovanja prejela največje število glasov.

Kadar nobeden od kandidatov na podlagi izvedenih volitev ob upoštevanju predhodnih odstavkov tega člena ne dobi vsaj tretjine glasov prisotnih članov, je treba razpis volitev ponoviti. V primeru ponovitve volitev se podaljša mandat dotedanjim funkcionarjem do ponovnih volitev.

Volitve se razpišejo najmanj 15 dni pred volilno sejo.

Lista kandidatov, na katero morajo biti uvrščeni vsi kandidati, ki izpolnjujejo razpisne pogoje, mora biti objavljena najmanj 3 dni pred volitvami.

Če je evidentiranje po določbah prejšnjih odstavkov neuspešno, se evidentiranje kandidatov opravi na volilni seji organa.

57.člen

Za organe v sindikatu ROS določi začetek in konec mandata v sklepu o razpisu volitev.

Najkasneje šest mesecev pred sklicem kongresa ROS sprejme sklep o pričetku volilnih postopkov za izvolitev vseh organov sindikata.

Mandati

  1. člen

Mandat organov sindikata traja pet let.

Mandat predsednika sindikata zavoda, podpredsednika sindikata zavoda in mandat drugih organov v zavodu prične teči z dnem izvolitve.

Mandat predsednika sindikata, prične teči v roku, ki ga v razpisu določi ROS. Rok, v katerem predsednik po izvolitvi prevzame mandat, ne sme biti daljši od šest mesecev od izvolitve.

Mandat članov Komisije za statutarna vprašanja in pritožbe ter članov Nadzornega
odbora prične teči z dnem izvolitve.

Mandat organov konference prične teči z dnem izvolitve.

Mandat generalnega sekretarja prične teči s sklenitvijo delovnega razmerja. Rok, v katerem generalni sekretar sklene delovno razmerje in prevzame mandat, ne sme biti daljši od šest mesecev od izvolitve.

Na nadomestnih volitvah so izvoljeni člani v organe sindikata za čas do izteka mandata, opredeljenega v predhodnih odstavkih.

Nezaupnica

59.člen

Vsi voljeni funkcionarji so lahko razrešeni pred iztekom mandata na podlagi izglasovane nezaupnice.

Glasovanje o nezaupnici organom sindikata na državni ravni lahko predlagajo:

  1. ena tretjina članov ROS,
  2. 20 odstotkov sindikatov zavodov,
  3. 20 odstotkov sindikatov zavodov, ki sestavljajo konferenco, za funkcionarje konference.

Glasovanje o nezaupnici organom sindikata zavoda lahko predlaga tretjina članov sindikata zavoda.

Nezaupnica je izglasovana, če je organ sklepčen in če za razrešitev glasujeta dve tretjini prisotnih članov organa, ki je funkcionarja izvolil.

VII. FINANCIRANJE IN FINANČNO-MATERIALNO POSLOVANJE

  1. člen

Sindikat financira svojo dejavnost po načelu samofinanciranja s članarino in drugimi prihodki.

Tako zbrana sredstva so last sindikata.

Financiranje delovanja sindikata se izvaja na podlagi 5-letnih in letnih programov delovanja.

ROS posebej odobri projekte, s katerimi se zagotavljajo posebne ugodnosti članom sindikata pod enakimi pogoji.

  1. člen

Sindikat na državni ravni je brez odgovornosti za finančno poslovanje sindikata zavoda.

Sindikat zavoda je brez odgovornosti za finančno poslovanje sindikata na državni ravni.

Članarina

  1. člen

Višina članarine v sindikatu znaša najmanj 0,8 odstotka od obračunane bruto plače oziroma nadomestila bruto plače. O delitvi celotne članarine na del za financiranje programov in skladov sindikata na državni ravni in na del, ki se nameni za enotno financiranje
programov sindikatov zavodov, odloča ROS, glede na letne programe dela, oblikovanje skladov in dogovorjene vzajemnosti, najpozneje do 31. marca vsakega leta za naslednje obračunsko obdobje.

Zavodi na podlagi sklepa ROS in obveznosti iz kolektivne pogodbe obračunavajo in nakazujejo članarino po seznamu članov na transakcijski račun sindikata in na sedež sindikata pošiljajo sezname.

  1. člen

Upokojeni in začasno brezposelni člani plačujejo članarino v nižjem znesku. Višino in način plačevanja te članarine določi ROS, najkasneje do 31. marca vsakega leta za naslednje obračunsko obdobje.

VIII. ODLIČJA IN PRIZNANJA

  1. člen

ROS na predlog predsednika, podpredsednika, generalnega sekretarja, predsednika konference ali sindikata zavoda, odloča o podelitvi odličja zlati znak in priznanja posameznikom in organizacijam.

Odličja zlati znak se podeljujejo vsakih pet let na kongresu sindikata.

Priznanja se podelijo na srečanju članov sindikata.

  1. PREHODNE DOLOČBE
  2. člen
    (uporaba znaka)

Najkasneje do konca leta 2025 se poleg znaka, opredeljenega v zadnjem odstavku 4. člena tega statuta, uporablja tudi znak sindikata, veljaven do 5. Kongresa Sindikata zdravstva in socialnega varstva Slovenije, ki je rumeno pobarvan krog, v katerem je v obliki črke S zvita zelena Eskulapova kača, katere glava in konec repa segata izven kroga.

  1. KONČNE DOLOČBE
  2. člen

Kot sindikalni zaupnik ali kot član nadzornega odbora ne more biti izvoljen član sindikata, ki je v skladu z akti zavoda opredeljen kot vodstveni delavec.

Če zavod v svojih aktih nima opredeljenih vodstvenih delavcev, ne more biti kot sindikalni zaupnik ali kot član nadzornega odbora izvoljen član sindikata, na katerega je direktor zavoda prenesel pooblastilo za odločanje o posamičnih pravicah in obveznostih ter odgovornostih iz delovnih razmerij.

  1. člen

V primeru neskladja pravil sindikata zavoda in tega statuta se uporabljajo določbe tega statuta.

  1. člen

Organi sindikata delajo po poslovnikih.

  1. člen

Spremembe in dopolnitve statuta pričnejo veljati z dnem sprejetja tega statuta.

Portorož, 21. 4. 2016

                                                                                   Zvonko Vukadinovič, l.r.,

                                                           predsednik Sindikata zdravstva in socialnega varstva Slovenije

 

Permanent link to this article: http://www.sindikat-zsvs.si/o-sindikatu/akti-sindikata-2/statut/