Klic na pomoč – problematika kadrovskega primanjkljaja

Javna opozorila SZSVS na problematiko kadrovskega primanjkljaja in stisk, ki jih doživljate naši člani:

RTV Slovenija 1, Tednik, 19. 10. 2020: Minister, vabljeni v rdečo cono!

https://www.rtvslo.si/4d/arhiv/174726216?s=tv

POP TV, 24 ur novice, 6. 10. 2020: Covid-19 razgrnil težave slovenskega zdravstva

https://www.24ur.com/novice/korona/besic-loredan-covid-19-je-razgrnil-vse-tezave-slovenskega-zdravstvenega-sistema.html

Večer, 6. 10. 2020 – Grožnje s stavko v zdravstvu: Minister Gantar ignorira pozive sindikatov

https://www.vecer.com/slovenija/minister-gantar-ignorira-pozive-sindikatov-10223263

Večer, 1. 10. 2020 – Zaposleni v socialnem varstvu in zdravstvu sporočajo: “Ne zmoremo več!”

https://www.vecer.com/slovenija/zaposleni-v-socialnem-varstvu-in-zdravstvu-sporocajo-ne-zmoremo-vec-10222910

Dnevnik, 1. 10. 2020 – Zaposleni v zdravstvu kličejo na pomoč

https://4d.rtvslo.si/arhiv/dnevnik/174721975

Upamo, da bodo odločevalci končno prisluhnili klicu na pomoč.

Ostanite zdravi, ponosni smo na vas!

Dragica Kekec, univ. dipl. prav.
generalna sekretarka

Permanent link to this article: http://www.sindikat-zsvs.si/2020/klic-na-pomoc-problematika-kadrovskega-primanjkljaja/

Kdo bo skrbel za paciente, ko medicinskih sester ne bo več?

Spoštovani člani SZSVS,

objavljamo povezavo do posnetka včerajšnjega posveta za novinarje, ki ga je organizirala Zbornica zdravstvene in babiške nege – Zveze strokovnih društev medicinskih sester in na katerem je sodelovala tudi naša predsednica sindikata, Irena Ilešič Čujovič.

https://livestream.com/accounts/564247/events/7618799/videos/212133508/player

Kdo bo skrbel za paciente, ko medicinskih sester ne bo več?

V zdravstvenem sistemu že sicer manjka vsaj četrtina kadra zdravstvene nege, med epidemijo pa vsak dela za dva

Ljubljana, 16. oktober 2020 – V zdravstvenem sistemu že v normalnih razmerah manjka vsaj četrtina kadra zdravstvene nege. Zdaj, med epidemijo, pa je to pomanjkanje še bistveno večje, zaradi česar vsak izvajalec zdravstvene nege dela za dva. Epidemija je še dodatno razkrila, kako kadrovsko podhranjena je zdravstvena nega pri nas, na kar Zbornica – Zveza pristojne opozarja že več kot 15 let. Stanje, kakršno je, odraža pomanjkanje tako vizije in načrtovanja kadra zdravstvene nege kot tudi načrtnega zanemarjanja financiranja področja. Zdravstvena nega pa je za dobrobit pacienta in uspešno delovanje zdravstvenega sistema nujno potrebna, je bilo poudarjeno na posvetu Kdo bo skrbel za paciente, ko medicinskih sester ne bo več? II, ki ga je organizirala Zbornica – Zveza.

Na fotografiji od leve proti desni: Irena Potočar, mag. Zdenka Mrak, Monika Ažman, Slavica Mencingar, Irena Ilešič Čujovič

»Imam več 30 let delovne dobe, marsikaj sem že doživela, vendar take kadrovske podhranjenosti, kot jo imamo danes, še ni bilo. Danes lahko naredimo zgolj samo najnujnejše stvari, nimamo časa, da bi se posvetili pacientom, ker nas je enostavno premalo. Zanje ne moremo narediti vsega, kar bi lahko, in to me resnično skrbi,« je povedala medicinska sestra Irena Potočar, zaposlena na oddelku intenzivne terapije.

Zbornica – Zveza že zadnjih 15 let opozarja, da samo na bolnišničnih oddelkih vseh slovenskih bolnišnic v normalnih razmerah primanjkuje do 25 odstotkov izvajalcev zdravstvene in babiške nege. »Če k temu prištejemo še vse, kar je prinesel koronačas, še vse dodatne obveznosti, lahko rečemo, da je ta številka samo na bolnišničnih oddelkih poskočila še za enkrat. Vsaka medicinska sestra, tehnik zdravstvene nege v tem trenutku na izpostavljenih oddelkih dela za dva,« je povedala Monika Ažman, predsednica Zbornice – Zveze.

»Zaposleni čutijo, da ni spoštovanja do tega poklica. Naši člani ne zmorejo več. Jih je premalo, kadrovski primanjkljaj je iz leta v leto večji. Ne vidijo več izhoda iz začaranega kroga. Zaposleni so na skrajnem koncu svojih moči, izčrpani, izmučeni, utrujeni,« je na vprašanje, o kakšnih razmerah poročajo zaposleni v zdravstveni negi in njihovi sodelavci v zdravstvenem sistemu, povedala Irena Ilešič Čujovič, predsednica Sindikata zdravstva in socialnega varstva Slovenije, katerega zahteva je takojšnji sprejem kadrovskih standardov in normativov ter posledično tudi ureditev boljšega plačila za delo.

»Zaposlene v zdravstveni negi najbolj boli odnos političnih odločevalcev, tistih, ki imajo vse vajeti v rokah, da bi lahko spremenili stanje, če bi seveda imeli namen in voljo. Čutimo razvrednotenje, odvzem dostojanstva, ignoranco in mačehovski odnos. V takšnih razmerah je težko delati že v normalnih delovnih pogojih oziroma v času pred epidemijo, zdaj pa je delo nečloveško, nehumano tako za zaposlene kot za naše uporabnike. Zaposleni so izčrpani, izgoreli in obupani,« so besede Slavice Mencingar, predsednice Sindikata delavcev zdravstvene nege Slovenije, ki meni, da bi z dodatkom na deficitarnost kratkoročno premostili trenutne težave glede odhajanja kadra, pri čemer pa gre le za gašenje požara. V vmesnem času je treba pristopiti k takojšnjim sistemskim rešitvam. »Morda sindikalne aktivnosti niti ne bodo potrebne, saj se bo sistem zaustavil sam,« je še dejala Mencingarjeva in vse pristojne odločevalce pozvala, naj pristopijo k reševanju nakopičenih problemov, ki se zaradi njihove nedejavnosti in ignorance spreminjajo v nacionalno katastrofo.

»Svetovna zdravstvena organizacija poudarja, da je pomanjkanje medicinskih sester svetovni problem, v naši državi nacionalni problem, vsaka bolnišnica ima svoj problem. Medicinskih sester ni, tiste, ki delajo, so prekomerno obremenjene. Smo v velikem začaranem krogu in ta krog se še bolj zapleta. Vedno več je tistih, ki razmišljajo, da bodo odšli. Točno vemo, kaj je za narediti, ampak ključni odločevalci tega ne naredijo. Bo potreben zlom našega zdravstva, da se bomo zavedeli in nekaj ukrenili?« se je vprašala mag. Zdenka Mrak, pomočnica generalnega direktorja za zdravstveno nego in glavna medicinska sestra UKC Ljubljana.

»Koronakriza je razgalila vse, na kar smo opozarjali dolga leta. Ni več časa za iskanje rešitev, ukrepi morajo biti takojšnji. Vidi se, da je bilo področje zanemarjeno, da so bili leta in leta priročni izgovori, da ni denarja, da je treba zagotavljati ekonomsko vzdržnost ravno pri izvajalcih zdravstvene in babiške nege. Mi potrebujemo delovne pogoje. Delovni pogoji bodo, če bomo imeli kader. Kader bomo imeli, če ga bomo pošteno plačali. Tako, kot si to vsi zaslužijo. Ni več časa za sprenevedanja, ukrepati je treba zdaj,« je MonikaAžman ob koncu posveta še pozvala politične odločevalce.

Fotografije so na voljo tukaj.

Permanent link to this article: http://www.sindikat-zsvs.si/2020/kdo-bo-skrbel-za-paciente-ko-medicinskih-sester-ne-bo-vec/

Razpis: generalni sekretar/ generalna sekretarka SZSVS

Republiški odbor je na svoji 16. seji dne, 16. 10. 2020 sprejel sklep za razpis generalnega sekretarja/generalne sekretarke. Več v priponki.

Vsi predlagatelji pošljite svojo kandidaturo do vključno 23. 11. 2020 na sedež SZSVS, na naslov Dalmatinova 4, 1102 Ljubljana, p. p.  343.

Permanent link to this article: http://www.sindikat-zsvs.si/2020/razpis-generalni-sekretar-generalna-sekretarka-szsvs/

Ne zmoremo več!

Permanent link to this article: http://www.sindikat-zsvs.si/2020/ne-zmoremo-vec/

DELOVANJE ZAVODOV V TEMELJU OGROŽENO

Zaposleni in uporabniki v Centru za usposabljanje, delo in varstvo Črna pozivajo državo, da jim zagotovi ustrezne pogoje za delo.

Ljubljana, 6. oktobra 2020 – Sindikat zdravstva in socialnega varstva Slovenije (SZSVS) ter Sindikat vzgoje, izobraževanja, znanosti in kulture Slovenije (SVIZ) – reprezentativna sindikata, ki predstavljata  članice in člane, zaposlene v Centru za usposabljanje, delo in varstvo (CUDV) Črna – opozarjata Vlado RS na nadvse zahtevne razmere, s katerimi se je zavod primoran spoprijemati, odkar so tam zabeležili prvo okužbo z novim koronavirusom.

Zaposleni so se skupaj s svojimi varovanci znašli v posebno težkem položaju. Med njihovim bivanjem v zavodu uporabnike namreč ves čas učijo, kako se družiti, intenzivno so jih vključevali v različne dejavnosti, zato zdaj z veliko težavami zagotavljajo vzdrževanje ustrezne fizične razdalje in izolacije. Sprejeti ukrepi za preprečevanje širjenja okužbe s covidom-19 so v diametralnem nasprotju z načeli inkluzije posameznikov s posebnimi potrebami, ki jo sistematično uveljavljajo zavodi. Strokovni delavci, varuhi in drugo negovalno osebje svoje delo zdaj opravljajo zaščitni opremi – v kombinezonih, maskah ali vizirjih –, kar pri varovancih sproža nepredvidljive odzive, nelagodje in stopnjuje notranje stiske.


Zaposleni v CUDV Črna delo opravljajo v 12-urnih izmenah, dva dneva zapored, po dnevu počitka naslednja dva dneva znova delajo po 12 ur. Kljub delu v zaščitni opremi, ki je zahtevno in izčrpavajoče – poleg tega pa opreme tudi primanjkuje in zato zaposleni, denimo, tudi po več ur ne morejo na stranišče, saj bi morali sicer obleko takrat zamenjati z novo –, so izpostavljeni zelo visokemu tveganju za okužbo. Na zaposlenih, ki svoje delo opravljajo z vso požrtvovalnostjo in srcem, vse omenjeno že pušča posledice psihofizične in čustvene izčrpanosti.

V zavodu so ob vsem navedenem soočeni tudi s kritičnim pomanjkanjem zaščitne opreme.  Obupano sporočajo, da potrebujejo praktično vsa zaščitna sredstva (zaščitne maske FFP2 s slovenskim certifikatom, zaščitne obleke Tayvek, zaščitne gamaše, zaščitne rokavice nitril, zaščitne vizirje, razkužila, celo plastenke pitne vode za zaposlene …). Oba sindikata, SZSVS in SVIZ, sta se nemudoma odzvala prošnji zaposlenih in sta CUDV Črna že ponudila pomoč glede najnujnejše opreme, skupaj z vsemi zaposlenimi pa pozivata vse pristojne v Vladi RS in širše, naj se takoj odzovejo ter Centru za usposabljanje, delo in varstvo Črna v najkrajšem času zagotovijo nujno potrebne pripomočke.


Nekateri zavodi so sicer CUDV Črna že ponudili pomoč pri zagotavljanju kadra. Za solidarnost so zaposleni kolegicam in kolegom iz CUDV Dobrna, CUDV Radovljica, ZUDV Dornava, DSO Fara Prevalje in DEOS Zimzelen Topolšica iskreno hvaležni. A povsem jasno je, da to ne more biti trajna rešitev – kadra je namreč kljub omenjeni pomoči premalo in moči bodo zaposlenim pojenjale. Sindikata sicer že leta opozarjata, da v centrih za usposabljanje, delo in varstvo, če naj bodo storitve opravljene na najvišji ravni, zaposlenih primanjkuje, zdaj ko so razmere skrajno zahtevne, pa pomanjkanje strokovnega kadra in vseh drugih delavk in delavcev ogroža same temelje delovanja zavodov. SZSVS in SVIZ zato pričakujeta, da bo Vlada RS zavodom brez oklevanja zagotovila dodatne zaposlitve, hkrati pa državo ter druge izvajalce v dejavnosti zdravstva in socialnega varstva poziva, naj takoj priskočijo na pomoč v Črno in naj tamkajšnjih zaposlenih in varovancev ne pustijo samih v stiski.

Na eni od stavb v Črni na Koroškem, ki je bila zgrajena leta 1576, je star rimski napis, ki pravi: »DANES MENI, JUTRI TEBI« …

Branimir Štrukelj,                                                                     Irena Ilešič Čujovič,

glavni tajnik SVIZ                                                                     predsednica SZSVS

Permanent link to this article: http://www.sindikat-zsvs.si/2020/delovanje-zavodov-v-temelju-ogrozeno/

Klic na pomoč: ne zmoremo več!

Zaposleni v dejavnosti zdravstva in socialnega varstva, naj posebej izpostavimo zaposlene v socialnovarstvenih zavodih in Covid zdravstvenih zavodih, kjer je kriza najhujša, že več kot pol leta nesebično in skrajno požrtvovalno, včasih na robu moči, rešujejo življenja in skrbijo za najbolj ogrožene.


Kljub zaščitni obleki so naši člani izpostavljeni enormnemu tveganju za okužbo. Delo v popolni zaščitni opremi, v kateri je vroče, zaradi pomanjkanja le-te pa zaposleni tudi po več ur ne morejo na stranišče, saj bi morali zaščitno obleko takrat zamenjati z novo, je izredno zahtevno in izčrpljujoče. Na zaposlenih, ki svoje delo opravljajo z vso požrtvovalnostjo in srcem, pa že pušča posledice davek psihofizične in čustvene izčrpanosti. Vsem, ki v času pandemije Covid-19 delajo v takih nečloveških pogojih, se ne moremo dovolj zahvaliti za njihovo nepopisno humanost in profesionalnost.


Timi v zdravstvu in socialnem varstvu, ki so bili že pred marcem letos kadrovsko podhranjeni, so zaradi izčrpanosti, stalnega stresa zaradi pritiskov in strahu, povsem na koncu s svojimi močmi.
Zaradi epidemiološke situacije so prilagodili svoje dopuste, prilagajajo svoje socialno življenje v prostem času in se odpovedujejo mnogo bolj kot ostali prebivalci Slovenije. Ker opravljajo svoj poklic kot poslanstvo, so se naši člani temu do neke mere pripravljeni prilagoditi, hkrati pa na drugi strani upravičeno pričakujejo pomoč in posluh odločevalcev.


Posluha žal ni. Zato kličemo na pomoč in sporočamo, da ne vzdržimo več. Usposobljeni delavci odhajajo, dajejo odpovedi zaradi nevzdržnih razmer in nestimulativnega dohodka. Od njih se pričakujejo nečloveški napori, hkrati pa prejemajo sporočila, da njihovo, včasih tudi dvojno delo, ni vredno nagrade. Zato se tudi odhodi delavcev ne nadomeščajo z novimi delavci in začarani krog je sklenjen.   


Od Vlade in obeh resornih ministrstev pričakujemo konkretne rešitve, ki bodo sprejete v socialnem dialogu. V ospredju je nujen čimprejšnji sprejem kadrovskih standardov in normativov v dejavnosti zdravstva in socialnega varstva. Že v sredini julija smo v Sindikatu zdravstva in socialnega varstva Slovenije na odločevalce naslovili tudi zahtevo po zagotovitvi sredstev za izplačilo dodatka za delo v rizičnih razmerah po KPJS. Prepričani smo, da je razglasitev ogroženega območja neposredno vezana na predpostavko epidemije, katere definicija je »pojav nalezljive bolezni, ki po času in kraju nastanka ter številu prizadetih oseb presega običajno stanje«. Opredelitev (prenizkega) dodatka zgolj za delo v sivih in rdečih conah v PKP5 je po našem prepričanju premalo za dosego cilja, ohraniti zaposlene na najbolj izpostavljenih in obremenjenih delovnih mestih.

Dragica Kekec,                                                                          Irena Ilešič Čujovič,

generalna sekretarka SZSVS                                                    predsednica SZSVS

Permanent link to this article: http://www.sindikat-zsvs.si/2020/klic-na-pomoc-ne-zmoremo-vec/

Protikoronski paket 5

Za nami je intenzivno in naporno usklajevanje novega protikoronskega zakona, ki ga pripravlja vlada, tokrat 5. paketa, ti. PKP5. V okviru pogajalske skupine ESS sem v imenu KSJS po najboljših močeh zastopala naše članstvo in vaše pravice. Po koncu tridnevnega usklajevanja, potem ko se je vsak dan pogajanj tekst določb zakona spreminjal in kljub temu, da smo sindikalne centrale poslale vladi pismo (v prilogi), v katerem smo izrazili pričakovanje, da bo zakon usklajen oz. da bo vlada potrdila le usklajene rešitve, je postalo v sredo popoldne jasno, da bo vlada PKP5 sprejela, tudi če za to ne bo imela soglasja socialnih partnerjev, predstavnikov delavcev in delodajalcev. Kljub temu so domnevno nekatere določbe zakona še odprte, zato so spremembe v določeni meri še možne, preden gre zakon v Državni zbor, pa tudi v parlamentarnem postopku. Danes smo sindikalne centrale na predsednika vlade naslovile novo pismo z vprašanjem »Kje je besedilo PKP5?«, saj ni jasno, kakšno je besedilo zakona, ki ga je vlada potrdila v sredo zvečer. Ne glede na to v nadaljevanju podajamo prvo informacijo glede vsebine zakona.

Temeljne rešitve, ki jih zakon prinaša in so usklajene ter se v največji meri nanašajo na naše člane, so:

  • podaljšanje ureditve nadomestil za čas karantene do konca 2020;
  • nadomestilo zaradi višje sile (varstva otroka) v višini 80 % plače – veljavnost od 1. 9. 2020;
  • dodatek za delo s pacienti oziroma uporabniki iz »sive« oziroma »rdeče« cone (veljavnost od 1. 6. 2020 do 31. 12. 2021): na naš predlog se je krog upravičencev iz »neposrednega dela s pacienti/uporabniki« razširil na »neposredno delo v okolju s pacienti/uporabniki«, nekoliko smo tudi razširili tudi krog upravičencev do dodatka, žal pa to niso vsi, ki delajo v zdravstvu in socialnem varstvu; naš predlog dodatka je 65 %, vendar ta višina dodatka (vladni predlog je 30 %) ni bila usklajena;
  • začasna razporeditev k drugemu delodajalcu zaradi nujnih delovnih potreb v zdravstvu in socialnem varstvu: predvideno je obvezno pisno soglasje delavca za tako razporeditev in na naš predlog 30 % dodatek (vladni predlog je bil 20 %);
  • zagotavljanje primanjkljaja sredstev Zavodu za zdravstveno zavarovanje Slovenije iz proračuna RS do konca leta 2021;
  • financiranje enomesečne strateške zaloge osebne varovalne opreme v zdravstvu in socialnem varstvu;
  • sofinanciranje osebne varovalne opreme v zdravstvu in socialnem varstvu;
  • kritje izpada prihodkov zaradi nezasedenih kapacitet (socialno varstvo);
  • kritje izpada programa zaradi zagotavljanja prostorov (zdravstvo);
  • podaljšanje delnega povračila nadomestila plače delavcem na čakanju do konca 2020;
  • temeljni dohodek za samozaposlene do konca leta 2020.

Nekatere zakonske rešitve, ki niso temeljile na reševanju situacije zaradi pojava novega koronavirusa, so bile iz zakona črtane. Osnovno izhodišče pri pogajanjih je namreč bilo, da naj bodo v zakonu le začasne, interventne rešitve, ki rešujejo trenutne razmere, ki so posledica koronavirusa. Sistemske rešitve imajo prostor v sistemskih zakonih. Najbolj sporne in neusklajene so bile med socialnimi partnerji določbe glede nacionalnega razpisa za skrajševanje čakalnih vrst (predlagali smo, da se glede tega perečega problema nemudoma pričnejo pogajanja o iskanju sistemskih rešitev), saj so predlagane določbe nesistemske in pomenijo nedopusten odstop od veljavnih določb Zakona o zdravstveni dejavnosti.

V prihodnjih dneh se bomo aktivno vključevali v dokončno oblikovanje zakona, z namenom ohraniti kvaliteten in vsem dostopen javni servis, hkrati pa zagotoviti vam, našim članom, čimboljše delovne pogoje v teh stresnih in težkih časih. O sprejetem zakonu (in končni verziji, ki naj bi veljala od 1. 10. 2020 dalje, razen v zgoraj navedenih primerih, ko bo veljala »za nazaj«) vas bomo ažurno obveščali.

Lep pozdrav in čuvajte se,

Irena Ilešič Čujovič, univ. dipl. prav.
predsednica

Permanent link to this article: http://www.sindikat-zsvs.si/2020/protikoronski-paket-5/

Zakona o dolgotrajni oskrbi v javni obravnavi

Obveščamo vas, da je predlog Zakona o dolgotrajni oskrbi v javni obravnavi od 21. 8. do 5. 10. 2020, povezava na portal: https://e-uprava.gov.si/drzava-in-druzba/e-demokracija/predlogi-predpisov/predlog-predpisa.html?id=7885.

Predlog zakona ni bil usklajevan s socialnimi partnerji, čeprav je bila v okviru Ekonomsko-socialnega sveta oblikovana tripartitna pogajalska skupina za pripravo predloga Zakona o dolgotrajni oskrbi. Prvi sestanek pogajalske skupine, katere članica je tudi predsednica SZSVS Irena Ilešič Čujovič, bo na Ministrstvu za zdravje šele 1. 9. 2020, kar je glede na mandat pogajalske skupine (priprava predloga zakona o dolgotrajni oskrbi) skrajno nenavadno. Glede na mnoga odprta vprašanja (obseg pravic, financiranje ipd.) je pričakovati, da se bo predlog zakona še spreminjal.

Vabimo vas, da predlog zakona pregledate in morebitne predloge, pripombe ter pobude pošljete v tajništvo sindikata do 21. 9. 2020. O morebitnih spremembah vas bomo sproti obveščali.

Lep pozdrav,

Dragica Kekec, univ. dipl. prav.
generalna sekretarka

Permanent link to this article: http://www.sindikat-zsvs.si/2020/zakona-o-dolgotrajni-oskrbi-v-javni-obravnavi/

Delo v rizičnih razmerah

V Sindikatu zdravstva in socialnega varstva Slovenije smo že 17.7. podali pobudo na Ministrstvo za javno upravo, Ministrstvo za zdravje in Ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti, za zagotovitev sredstev za izplačilo dodatka za delo v rizičnih razmerah za obdobje od 8. oziroma 9. julija 2020 daljepo sprejemu odredbe ministra za zdravje  Odredba o določitvi ogroženih območij zaradi nalezljive bolezni COVID-19 (Uradni list RS, št. 95/20 in 96/20).

S to odredbo so bili socialnovarstveni in javni zdravstveni zavodi razglašeni kot ogrožena območja –  na katera se lahko prenese nalezljiva bolezen COVID-19 in na katerih so možnosti za širjenje okužbe z navedeno nalezljivo boleznijo.

Opozorili smo, da sta glede na Zakon o nalezljivih boleznih razglasitev ogroženega območja in obstoj epidemije neposredno in neločljivo povezana, zaradi česar je po našem mnenju z razglasitvijo socialnovarstvenih in javnih zdravstvenih zavodov kot ogroženih območij, ponovno vzpostavljena (tako dejanska kot pravna) podlaga za izplačilo dodatka za delo v rizičnih razmerah (11. točka 39. člena KPJS).

Čeprav je vlada 31. maja preklicala epidemijo, bolniki s covidom-19 ostajajo.

Delavci v domovih za starejše delajo v težkih razmerah, prispevek na »Svet na kanalu A«: https://www.24ur.com/novice/svet/ni-epidemije-ni-dodatka-delavci-pa-se-vedno-pregorevajo.html

Dopis SZSVS_Zagotovitev sredstev za izplačilo dodatka za delo v rizičnih razmerah

Dragica Kekec, univ. dipl. prav.
generalna sekretarka

Permanent link to this article: http://www.sindikat-zsvs.si/2020/delo-v-rizicnih-razmerah/

Odziv Sindikata zdravstva in socialnega varstva Slovenije na neprimeren nivo komuniciranja

V Sindikatu zdravstva in socialnega varstva javno in glasno izražamo nasprotovanje neprimerni objavi javnega uslužbenca na družbenem omrežju, ki je nedopusten in hkrati žaljiv do vseh zaposlenih na centrih za socialno delo, ki že tako delajo v težkih pogojih ob pomanjkanju kadra in na robu zmogljivosti.

Ostro obsojamo vsak poseg v osebno dostojanstvo posameznikov in skupin in v bodoče pričakujemo vzdržanje od podobnih ravnanj  in izražanja žaljivih, vulgarnih ali drugače neprimernih komentarjev vseh udeležencev javnega diskurza, javnih uslužbencev in političnih akterjev. Ob nedopustnem žaljivem komuniciranja javnega uslužbenca MNZ poudarjamo potrebo po družbeno odgovornem ravnanju in delovanju oseb na najvišjih političnih funkcijah, ki s svojim delovanjem opredeljujejo standarde sprejemljivosti odnosa do vsakega posameznika.

Človekovo dostojanstvo, ki je vsajeno v vse temeljne svoboščine v demokratičnih družbah, naj se izraža v vsakem ravnanju posameznika, posebej pa pričakujemo visoke standarde integritete nosilcev javnih funkcij, spoštljivo in dostojno komunikacijo in moč argumentov.

 V konkretnem primeru ravnanja javnega uslužbenca MNZ in državnega sekretarja v kabinetu predsednika vlade pričakujemo javno opravičilo obeh in jasno obsodbo tovrstnih ravnanj nosilcev najvišjih političnih funkcij.

Špela Havle, predsednica Konference centrov za socialno delo

Dragica Kekec, generalna sekretarka

Permanent link to this article: http://www.sindikat-zsvs.si/2020/odziv-sindikata-zdravstva-in-socialnega-varstva-slovenije-na-neprimeren-nivo-komuniciranja/

Stran 1 od 2012345...1020...Zadnja »