«

»

Print this Prispevek

STALIŠČE O ZDRAVSTVENEM VARSTVU

STALIŠČE SINDIKATA ZDRAVSTVA IN SOCIALNEGA VARSTVA SLOVENIJE O ZAKONU O ZDRAVSTVENEM VARSTVU IN ZDRAVSTVENEM ZAVAROVANJU Z DNE 25. MAJA 2005.

Na predlog sprememb in dopolnitev Zakona o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju je sindikat poslal Ministrstvu za zdravje naslednje stališče:

Sindikat zdravstva in socialnega varstva Slovenije na Predlog sprememb in dopolnitev Zakona o zdravstvenem varstvu podaja naslednja stališča in pripombe:

  • Čas za oblikovanje mnenj, stališč in pripomb na predlog zakona v času javne razprave, ki ga je predlagatelj – minister za zdravje, dal socialnim partnerjem in drugim zainteresirani javnosti od 18.5.2005 do 1.6.2005 je odločno prekratek za oblikovanje, strokovno argumentiranih sprememb, dopolnitev ter predlogov. Če ima predlagatelj resen namen, da preko javne razprave pridobi ustrezne rešitve in predloge za izboljšanje sistema zdravstvenega varstva oz. zakona, bi moral »javnosti« in socialnim partnerjem ponuditi ustrezen oz. razumen rok za aktiven in ustvarjalen dialog in razpravo.
  • V Sindikatu zdravstva in socialnega varstva Slovenije odločno nasprotujemo sprejemanju predloga zakona o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju v Državnem zboru po nujnem postopku. V tem trenutku v Sloveniji ne obstojajo upravičeni razlogi za sprejemanje zakona po nujnem postopku.
    Zakon o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju je strokovno zahtevna in tudi občutljiva materija in se dotika sleherne državljanke in državljana RS, zato bi za njegove spremembe in dopolnitve morali doseči nacionalni konsenz med vsemi zainteresiranimi partnerji in civilno družbo oz. prebivalstvom.
    Na nujni zakonodajni postopek sprememb in dopolnitev predloga zakona bi v tem trenutku v Sindikatu zdravstva in socialnega varstva Slovenije pristali le v zvezi z uvedbo izravnalnih shem pri dopolnilnih zdravstvenih zavarovanjih.
  • V Sindikatu zdravstva in socialnega varstva Slovenije zahtevamo od Vlade RS, da vzpostavi pogoje za sprotno in poimensko spremljanje vplačevanja prispevkov posameznega zavarovanca za obvezno zdravstveno zavarovanje v Zavod za zdravstveno zavarovanje RS. Podjetja oz. zavodi mesečno preko Davčne uprave nakazujejo prispevke oz. skupinske vsote za obvezno zdravstveno zavarovanje, tako da ZZZS (in seveda tudi ZPIZ) ne razpolaga z dejanskim vplačilom prispevka tako fizičnih kot tudi pravnih osebe. Ob potrjevanju zdravstvene izkaznice zavod preverja oz. potrjuje le vplačilo dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja, ne pa tudi obveznega.
  • Denarna nadomestila
    Predlagatelj utemeljuje svoj poseg za znižanje nadomestil za čas bolniške odsotnosti za primere bolezni in poškodb izven dela na predpostavki, da večina državljank in državljanov izkorišča bolniško odsotnost. V sindikatu se sprašujemo, ali morajo biti zaradi posameznikov oz. manjše skupine ljudi, ki jim nenazadnje bolniški stalež predpišejo zdravniki, kaznovani resno bolni ljudje, s hudimi boleznimi ali dolgotrajnimi rehabilitacijami. Ali bodo ti ljudje samo zato, ker so bolni in je pot k ozdravitvi dolgotrajna, še dodatno kaznovani in bodo pristali na Zavodu za zaposlovanje kot brezposelne osebe ? Očitno želi Vlada pomagati delodajalcem, da se bodo zlahka rešili bolnih in invalidov in jim odpovedali delovno razmerje, kar je v nasprotju z Lizbonsko strategijo.
    Predlagatelj pa je v celoti izpustil primere začasne zadržanosti zaradi poklicne bolezni.
    Če bi že lahko špekulirali , da je v slovenski mentaliteti izkoriščati bolniški stalež, čemur nasprotujemo, gre v takšnih primerih verjetno bolj za kratkotrajne odsotnosti z dela do 30 dni, ki gredo v breme delodajalca in ne v breme javnih financ, torej ZZZS. Ustvarjanje javnega mnenja, da bolezenske odsotnosti v Sloveniji ogrožajo razvoj gospodarstva in države nasploh, je prilagojeno le dnevnim potrebam politike in kapitala. Uradni podatki kažejo, da so slovenske odsotnosti zaradi bolezni v evropskem povprečju in zaznavamo celo trend upadanja. Slovenija za razliko od drugih držav všteva v bolniško odsotnost tudi brezposelne osebe prijavljene na zavodu za zaposlovanje, nego otroka, ki je morda nekoliko višja, vendar je delež zaposlenih žensk v Sloveniji najvišji v Evropi.
    Vede ali nevede pa je predlagatelj iz predloga sprememb zakona izpustil nezdrav način življenja, predvsem uživalcev alkohola in kadilcev.

    Določba, da nadomestilo pripada zaposlenemu šele po 3 mesecih dela, so nesocialne in brez pravih argumentov.
    Zakon naj tudi jasno določi, kateri športi so »adrenalinski« v izogib manipulacijam oz. različnim interpretacijam.
    Ustavna naloga države, zdravstvene politike in seveda delodajalcev je ustvariti varne in zdrave delovne razmere, zagotoviti zdravo in čisto okolje, hrano in pitno vodo ter promovirati zdravo življenje. Prav tako naj država vzpostavi ukrepe nadzora za preprečevanje zlorab in sankcionira kršitelje.

  • Prostovoljna zdravstvena zavarovanja in izravnalne sheme
    Namen predlagatelja je očitno, da bo z širitvijo različnih oblik prostovoljnih zavarovanj (dopolnilno, nadomestno, dodatno, vzporedno) posegel v pravice državljank in državljanov RS. Pričakovati bi bilo, da bi v Sloveniji resno pristopili k definiciji »košarice pravic« iz obveznega zdravstvenega zavarovanja, ki bi morala biti zakonska materija, saj so zdravstvene pravice tudi človekove pravice. Šle nato bi se lahko konsenzualno dogovorili katero zavarovanje bo pokrivalo določen zdravstvene pravice.
    Tokrat gre predlagatelj zelo na roko zavarovalnicam in njihovih delničarjev, saj jim daje oz. povečuje njihov vpliv pri udeležbi javno zasebnih sredstvih. Namesto, da bi zakon poskrbel za javni interes in okrepil nadzor nad zavarovalnicami, naj bi privatne zavarovalnice po novem celo soodločale o javnih programih o obsegu programa zdravstvenega varstva, pravicah, javnih razpisih o nakupih. Denar je sveta vladar, zato privatne zavarovalnice kažejo izreden interes za vstop v zdravstveni sistem, saj nedvomno vidijo svoj interes ustvarjanje profita na račun javnih sredstev in seveda zavarovancev dopolnilnih in drugih prostovoljnih zavarovanj. Obstoja bojazen, da bo ta zasebni interes zavarovalnic zaradi finančne moči celo blokiral sprejem javnega zdravstvenega programa. Zakon bo omogočil, da bodo privatne zavarovalnice ustvarile profit na račun neizkoriščenih rezervacij za starost, saj bodo že v preteklosti pridobljena sredstva iz vplačanih premij zavarovancev dopolnilnih zavarovanj, obračali ali pa ta denar zadržali še dve leti.
    V sindikatu tudi pričakujemo večjo tenkočutnost in natančnost pri definiranju skupin oz. državljank in državljanov, ki bodo zaradi svojega materialnega oz. socialnega položaja oproščeni plačil dopolnilnih zavarovanj. Predlog naj natančno upošteva enakost in socialne dobrine posameznika in družine.
  • Predlagamo široko, strokovno javno razpravo o izravnalnih shemah, ki morajo biti v interesu zavarovank in zavarovancev, to je javnem interesu in ne le v interesu kapitala oz. privatnih zavarovalnic. V sindikatu imamo občutek, da je pripravljalec pri oblikovanju sistema izravnalnih shem zavarovalnicam omogočil samopostrežni pristop medtem, ko vplačevalcev za mnenje ni vprašal nihče.
  • Organi Zavoda za zdravstveno zavarovanj
    Pristop predlagatelja – ministra za zdravje k sestavi Skupščine ZZZS pomeni suspenz sindikatov in to v 21. stoletju, ko je Slovenija članica EU in ko Evropa temelji na socialnem partnerstvu. Vlada ne priznava sindikatov kot legitimnih zastopnikov delavcev, to je aktivne populacije, ki vplačuje prispevke za obvezno zdravstveno zavarovanje in jim odreka pravico volitev predstavnikov delavcev. Predlagatelj s takim načinom zanika Slovensko ustavo in delovno pravno zakonodajo. Ne soglašamo s predlogom ministra, ki določa sestavo skupščine. Obvladovanje avtonomne zdravstvene blagajne, ki se je v preteklosti dokazala kot primerna oblika financiranja zdravstvenih programov nesorazmerno številčnimi predstavniki vlade (10). Predlog sestave je neprimeren in ne upošteva 800.000 delavk in delavcev, ki vplačujejo prispevke in želijo imeti vpliv pri opredeljevanju programov in uveljavljanju oziroma zadovoljevanju pravic iz obveznega zdravstvenega zavarovanja. Struktura predstavnikov delodajalcev, zavarovancev in Vlade ne odraža strukture plačnikov, saj je delež javnih financ iz proračuna zanemarljivo majhen.

    Poskus zamenjave vodilnih delavcev v zavodu ne temelji na delovno pravni zakonodaji na kar opozarjamo predlagatelja !

ZNESKI OSNOV ZA OBRACUN PLAČ, POVRAČIL STROŠKOV IN DRUGIH PREJEMKOV

 

Permanent link to this article: http://www.sindikat-zsvs.si/2005/stalisce-o-zdravstvenem-varstvu/