«

»

Print this Prispevek

KOMU SO NAPOTI ZDRAVSTVENI DOMOVI

KOMU SO NAPOTI ZDRAVSTVENI DOMOVI – drugič

Zanimivo je, da ob prevzemih mandatov novih vlad oz. aktualni ministri za zdravje najprej sporočijo svojim državljankam in državljanom, da so potrebne radikalne spremembe in to v osnovni zdravstveni dejavnosti. Očitno je, da tudi tokratno aktualno Vlado in seveda tudi ministra za zdravje ob prišepetavanju članov iz strateškega sveta moti sedanja in dobra organiziranost zdravstvenih domov, ki so zaradi svoje naravnanosti v preventivo dali dobre rezultate na področju zdravstva. Kar nekaj zdravstvenih kazalcev je takšnih, da nam pred Evropo ni potrebno zardevati.

Toda javni zavodi, kar zdravstveni domovi na podlagi še vedno veljavne zakonodaje so, so očitno napoti ministru in posameznikom iz Zdravniške zbornice. Nisem še našla pravega odgovora ali gre v tem primeru za iskanje nove vsebine dela, ki naj bi bila naravnana k človeku ali so le veliki apetiti po lastninjenju, kar reformatorji niti ne skrivajo.

V Sloveniji že petnajst let vlada parlamentarna demokracija in socialni dialog naj bi bil njen pomemben element. In prav bi bilo tako. Socialni partnerji naj bi o najpomembnejših vprašanjih razvoja Slovenije in življenja njenih državljank in državljanov razpravljali in iskali soglasje s pomočjo socialnega dialoga.

Žal tokratne napovedi pa četudi gre za uresničevanje koalicijske pogodbe med vladajočimi strankami, zelo vznemirjajo javnost. Še huje pa je, da socialni partnerji, kar sindikati smo vse do danes še nismo prejeli nikakršnih dokumentov, ki bi temeljili na argumentih in dejanskih pričakovanih ovrednotenih rezultatih , pa čeprav je vlada o nekaterih že napovedala razpravo v Državnem zboru že v spomladanskih mesecih. Slišimo, da naj bi se privatizirali zdravstveni domovi, nekatere regionalne bolnišnice, spremenilo naj bi se dopolnilno zdravstveno zavarovanje. S prihranki 5,5 milijard tolarjev v Zavodu za zdravstveno zavarovanje Slovenije se bo z gotovostjo poseglo v zmanjšanje pravic državljank in državljanov iz obveznega zdravstvenega zavarovanja. Naj mi kdo že za božjo voljo pove kje in kako!

Po veljavni zakonodaji je v Sloveniji temelji nosilec osnovne zdravstvene dejavnosti še vedno zdravstveni dom. Marsikje pa so zdravniki znotraj zdravstvenega doma dobili koncesijo in čez noč začeli opravljati sicer javno dejavnost z javnim denarjem kot samostojni podjetniki. Ljudje v krajih, kjer se je to zgodilo, dobro vedo, kaj je temu sledilo. Oblast vztrajno in slepo trdi, da je zasebništvo cenejše. Za to trditev ni prav nobenih argumentov, tudi zdravstveno stanje prebivalcev se ni izboljšalo. Lahko pa seveda ugibamo, na čigav račun bi bilo to mogoče.
Naše vztrajno zavzemanje za ohranjanje javnih zdravstvenih domov v sedanji organiziranosti ni plod nostalgije po starih časih, pač pa temelji na dejstvu, da je tako vsem državljanom zagotovljen enak dostop do osnovne zdravstvene službe, kakor zahteva tudi naša ustava. Že dolgo je znano, da so zdravstveni domovi s svojo preventivno dejavnostjo tako na področju zdravstvenega varstva dojenčkov, šolarjev in mladine kot tudi žena dosegli ugodne rezultate kazalnikov zdravja, ki so bili primerljivi z Evropo. Popolna privatizacija zobozdravstvene službe, na primer, pa že kaže posledice. Nekoč najboljša šolska zobozdravstvena služba v Evropi je začela toniti navzdol po lestvici.

Zdravstvena vzgoja, ki jo kot izredno pomembno poudarjajo vsi naši zdravstveni dokumenti (odličen primer je bil v okviru izboljšanja zdravstvenega stanja prebivalcev Pomurja), je organizirana v zdravstvenih domovih. Ljudje, ki so izpostavljeni tveganju za srčni infarkt in druge srčno-žilne bolezni (zaradi teh še vedno prezgodaj umre največ Slovencev), so vključeni v delavnice zdravega načina življenja. Te so se izkazale za zelo uspešne. Bolniki se načrtno odvajajo kajenja, hujšajo, telovadijo. Vse te službe večinoma vodijo medicinske sestre z ustrezno strokovno izobrazbo. Da ne govorimo o patronažni službi, zagotavljanju 24-urne dežurne službe in podobno. In ker ministra tako skrbi »zapravljanje«: finančno delovanje zdravstvenih domov nadzira država, porabo pregleduje računsko sodišče. Zasebnikov pa država ne nadzira ker niso javni uslužbenci, so samostojni podjetniki in po načelu poslujejo z ustvarjanjem dobička. Javni zavodi pa so neprofitne organizacije.

Pri tem minister za zdravje skupaj s finančnim ministrom načrtujeta celo za 5,5 milijarde tolarjev prihranka (zdravstvenega denarja). Od kod? Na čigav račun?
Ugibamo lahko, da verjetno tudi na računu zmanjšanja zdravstvenih pravic in standardov.

Minister za zdravje Andrej Bručan je v medijih prostodušno napovedal pospešeno privatizacijo osnovne zdravstvene službe, torej zdravstvenih domov. To je najprej v nasprotju z zakonom o zdravstveni dejavnosti, potem pa tudi z vsemi dogovori s socialnimi partnerji. Teh stvari, ki bistveno zadenejo tako prebivalce Slovenije kot tudi zaposlene v zdravstveni dejavnosti, ni mogoče reševati brez razumnega konsenza. Kljub temu pa socialni partnerji, ki naj bi sodelovali v tem dogovarjanju, nismo dobili nobenega predloga niti načrta, kaj nameravajo minister, njegovi svetovalci in Vlada storiti.

Družbeni in nacionalni konsenz pa bo le mrtva črka na papirju v kolikor Ekonomsko socialni svet ne bo takoj zahteval predstavitev vladnih dokumentov o načrtovanih spremembah v zdravstvu ter začel z razpravo o iskanju nacionalnega konsenza o tej občutljivi temi, ki se dotika slehernega od nas od spočetja do smrti.

Opozoriti hočemo še na dve temeljni zadevi: zaposleni v zdravstvu niso samo zdravniki (ki bi radi dobili koncesije), pač pa vsi zdravstveni delavci, od medicinskih sester, fizioterapevtov, farmacevtov naprej. Vsi vemo, kaj pomeni varčevanje: zmanjševanje pravic in odpuščanja delavcev. To je model, po katerem bodo brez službe laboranti, zdravstveni tehniki, medicinske sestre zdravstveni sodelavci in podobni kadri. Kaj pa se je zgodilo z invalidi, starejšimi zaposleni?
Drugo pa je, da je bila večina zdravstvenih domov v Sloveniji zgrajena s samoprispevkom državljanov. Privatizacija tistega, kar so izglasovali ljudje, kar so posebej dali iz svojega žepa, je izrazito sporna. Navsezadnje bi bilo edino pošteno, da ljudi tako kot pred leti, ko se je začelo graditi, tudi zdaj vprašamo za mnenje. Prebivalci Slovenije so plačevali, pa naj še odločijo, kaj bi sami hoteli v prihodnosti. Evropska deklaracija o pravicah bolnikov (podpisnica je tudi Slovenija) poudarja enakost vseh pri dostopu do zdravstvenih storitev (ne glede na zajetnost denarnice), pa tudi pravico do odločanja, kako se zdravstveni denar uporablja.

Zato ministra za zdravje, predsednika vlade, vso vlado vključno s svetovalci in tudi predsednika države opozarjamo, da takšna razprodaja na področju osnovnega zdravstva ni smiselna, da spremembe zahtevajo tehten premislek in predvsem dialog med vsemi sodelujočimi in tistimi, ki so prizadeti. Nadaljnje ignoriranje naših zahtev za vključevanje v tako pomembno odločanje kot je zdravstveno varstvo bo pomenilo, da bomo morali poiskati pomoč pri vseh prebivalcih Slovenije, ki jih, navsezadnje, zastopate vi in ki vas za to, da delate najbolje zanje, tudi plačujejo.

NEVENKA LEKŠE, predsednica

Permanent link to this article: http://www.sindikat-zsvs.si/2005/komu-so-napoti-zdravstveni-domovi-2/