«

»

Print this Prispevek

DEKLARACIJA SLOVENSKIH SINDIKATOV

DEKLARACIJA SLOVENSKIH SINDIKATOV, ZBRANIH NA PROTESTNEM ZBOROVANJU PRED MINISTRSTVOM ZA ZDRAVJE 16. JUNIJA 2005

Sindikalne organizacije, zbrane na protestnem zborovanju pred poslopjem ministrstva za zdravje v Ljubljani ostro protestiramo proti predlagani noveli zakona 0 zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju, ki jo je pripravilo ministrstvo za zdravje.

S protestnim zborovanjem želimo načrtovalce zdravstvene reforme pravočasno opozoriti, da bomo z vsemi sredstvi nasprotovali nepravičnemu zmanjševanju pravic delavk in delavcev v zdravstvenem zavarovanju!

Predlagana novela po našem mnenju pomeni grob poseg v socialno ekonomski položaj in pravice delavk in delavcev, aktivnih zavarovancev in znižuje pravice iz zdravstvenega zavarovanja v času dolgotrajne bolezenske odsotnosti z dela, čemur odločno nasprotujemo!
Uprli se bomo nepravični napovedani izgubi nadomestila plače po letu dni bolniške odsotnosti, saj bo še neozdravljene delavke in delavce silila, da izbirajo med bolniško odsotnostjo brez nadomestila plače, vrnitvijo na delo kljub bolezni ali brezposelnostjo na zavodu za zaposlovanje.

Bolniška odsotnost z dela je posledica slabih delovnih razmer, izčrpavanja delavk in delavcev ter stresa na delovnem mestu. Vlada bi za znižanje stroškov bolniške odsotnosti z dela največ storila s predpisi, ki bi zagotovili izboljšanje delovnih razmer in ne z zmanjševanjem pravic bolnih delavk in delavcev!

Minister za zdravje s predlaganimi spremembami zakona sledi samo kratkoročnim ciljem, ne zanima pa ga, da bodo dolgoročno vplivale na poslabšanje zdravja delavk in delavcev ter njihovih družin v naši državi. Odločno. nasprotujemo tudi izkrivljeni logiki ministrstva za zdravje, da so ljudje na bolniški po svoji odločitvi in da je minimalen odstotek zlorab izgovor za spremembo sistema!

Ne pristajamo na predlog ministrstva, s katerim želi sindikate oddaljiti iz organov upravljanja Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije! Reprezentativni sindikati smo legitimni zastopniki interesov delavk in delavcev, ki v zdravstveno blagajno od svojih plač vplačujejo prispevke za obvezno zdravstveno zavarovanje. Izključitev sindikatov iz organov upravljanja torej pomeni, da interesa slovenskih delavcev po pravičnem zdravstvenem zavarovanju ne bo zastopal nihče več! Temu se bomo odločno uprli!

Predlagatelje sprememb zakona opozarjamo, da ne bomo pristali na nobene spremembe, ki ne bodo usklajene v resničnem in ne samo navideznem dialogu med socialnimi partnerji. Zahtevamo, da se vse zakonske spremembe, ki se tičejo zdravstvene reforme, kot tudi socialno ekonomskega položaja delavk in delavcev ter njihovih družin, predhodno uskladijo na Ekonomskem in socialnem svetu, oziroma da se 0 njih sklene sporazum med socialnimi partnerji!

Zdravstvena zakonodaja in socialni dialog

Zdravstvena reforma, ki jo prinaša nove vlada premiera Janeza Janše, naj bi se začela z nujnim zakonodajnim postopkom za sprejetje izravnalnih shem dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja. Minister za zdravje je napovedal tudi drugo in tretjo fazo spreminjanja zakona o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju, ki naj bi po rednem zakonodajnem postopku potekali v drugi polovici letošnjega leta in v prihodnjem letu. Omenjal je tudi priprave za spremembe zakona o zdravstveni dejavnosti, ki naj bi najbrž odprle vrata privatizaciji zdravstva, saj ji je minister po lastnih besedah naklonjen.

Poznamo torej že delovni gradivi prve in druge faze sprememb in dopolnitev zakona o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju. Prva faza (uvedba izravnalnih shem dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja) ne vzbuja sindikalnih protestov. Drugače je z načrtovano drugo fazo. Potem ko je minister na majski seji ESS predstavil delovno gradivo sprememb in dopolnitev zakona, so slovenski sindikati na poziv Zveze svobodnih sindikatov Slovenije 16. junija pred poslopjem ministrstva za zdravje prvič priredili skupni vsesindikalni protestni zbor sindikalnih vodstev. Protestirali smo proti napovedanim drastičnim znižanjem nadomestil plače delavcev na dolgotrajni bolniški odsotnosti.

Bomo morali še protestirati?

Nadaljevanje zgodbe o drugi fazi reforme nas še čaka letošnjo jesen. Ker minister svojih predlogov še ni umaknil, bomo morda sindikati prisiljeni stopnjevati svoje proteste in pred ministrstvo pripeljati ne le sindikalna vodstva, ampak desettisoče ogorčenih članov sindikatov. Ne pozabimo na to! Kakor si bomo letos postlali, tako bomo namreč jutri spali! Zdravstveno reformo naj minister ne začne s krčenjem pravic delavcev! Raje naj se loti neupravičenega bogatenja na račun javnih sredstev v zdravstvu.

Medtem po ostrem urniku že tečejo pogajanja med vladno in sindikalno stranjo o prvi fazi zdravstvene reforme oziroma o zakonski ureditvi izravnalnih shem dopolnilnega zavarovanja. Čeprav smo sindikati na majski seji ESS dali načelno soglasje, da je sprejem izravnalnih shem tako nujen, da upravičuje uporabo nujnega zakonodajnega postopka, pa smo se hoteli pogajati o podrobnostih. Zakon naj pri oblikovanju izravnalnih shem upošteva tudi specifični interes delavcev. Za kaj gre?

Zdravstvena reforma iz leta 1992 je določila, da obvezno zdravstveno zavarovanje krije le del cene zdravstvenih storitev, zdravil in pripomočkov. Preostali del je potrebno plačati ali samoplačniško (kar je lahko zelo drago) ali pa s sklenitvijo dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja. Po letu 1992 se je dopolnilno zdravstveno zavarovalo kar 1,4 milijona ljudi. Za stotisoče med njimi so se za ugodne popuste na premije izpogajali tudi sindikati s sklenitvijo krovnih pogodb. Tudi ZSSS je takrat sklenila krovno pogodbo, po kateri je še danes zavarovanih preko 300.000 ljudi. Danes v Sloveniji dopolnilno zdravstveno zavarovanje tržijo tri zavarovalnice: Adriatic, Triglav in Vzajemna. Možno je, da se jim bodo v prihodnje pridružile še druge – tudi iz tujine. Dopolnilno zdravstveno zavarovanje je torej ponujeno na trgu kot vsak drug zavarovalniški paket.

In prav v tem grmu tiči zajec. Ustava pravi, da je Slovenija socialna država, ki mora zato poskrbeti za zdravstveno varstvo in zavarovanje. To dvoje je torej javni interes, ki ga je država dolžna ščititi. Država ne sme dovoliti, da bi kdo delal dobičke na račun obveznega zdravstvenega zavarovanja, ki se financira z javnimi sredstvi (tudi obveznimi prispevki za zdravstveno zavarovanje, ki jih delavci plačujemo od svoje bruto plače). Dopolnilno zdravstveno zavarovanje pa zgolj dopolnjuje obvezno zdravstveno zavarovanje, zato minister za zdravje želi tudi zanj jasno uzakoniti varovanje javnega interesa. Če tega ne stori, bodo premije dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja kmalu vrtoglavo visoke. To pa se lahko zgodi zaradi stroškov zavarovanja, ki nastajajo zaradi starosti in spola zavarovancev.

Kdo bo pobral dobičke?

Če ima namreč zavarovalnica med svojimi zavarovanci več starih, ima z njimi namreč več stroškov, kot bi jih imela z mladimi. Lahko bi se zgodilo, da bi posamezna zavarovalnica z nižjimi premijami privabila predvsem mlade. Nižje premije bi ji vseeno prinašale lep dobiček, ker bi z mladimi imela malo stroškov. Tako bi sčasoma prišlo do tega, da bi bili v enih zavarovalnicah zavarovani le mladi, v drugih pa le stari zavarovanci. Premije, ki bi jih morali plačevati stari, bi postale tako visoke, da bi jih zmogli le redki upokojenci. Država torej mora zaščititi javni interes in poskrbeti, da se ohrani medgeneracijska vzajemnost. Javni interes pa naj bi zavarovale prav izravnalne sheme.

Minister predlaga uvedbo izravnalnih shem, ki bi omogočale, da zavarovalnice z mlajšimi zavarovanci del svojega prihodka odstopajo zavarovalnicam s starejšimi zavarovanci. Koliko mora katera plačati, naj bi določal zakon. Starejši generaciji se zato ne bo treba bati vrtoglavih premij dopolnilnega zavarovanja.

S tem delom reforme se sindikati strinjamo.

Z ministrom pa se sindikati pogajamo o podrobnostih: dopolnilno zavarovanje 1,4 milijona ljudi se bo moralo prilagoditi izravnalnim shemam in zagotoviti želimo, da se bo to zgodilo na do delavcev pošten način. V igri so namreč težke milijarde tolarjev, ki bodo menjale gospodarja. Pogajamo se, da bi pošten delež tega denarja v taki ali drugačni obliki pripadal tudi delavcu. Ker smo leta 1992 organizirali dopolnilno zavarovanje za večino slovenskih delavcev, se namreč počutimo legitimni skrbniki njihovega interesa. Pogajamo se o za delavca varnih postopkih in dokumentaciji, o vrnitvi starostnih rezervacij zavarovancem, o knjiženju kapitalskega deleža na osebne račune članov vzajemne zavarovalne družbe, o rokih izplačila in o obrestih, ki naj se delavcem izplačajo, ter o tem, kako naj minister in agencija za zavarovalniški odbor nadzirata, ali se javni interes uresničuje. Če se namreč ne bo, bo to najslabše za delavce in upokojence!

Odpiranje vrat za krčenje pravic

Pogajamo pa se tudi, da bi smeli sindikati v skupščini vzajemne zavarovalne družbe zastopati interese zavarovanih delavcev. Prepričani smo, da smo edini legitimni zastopnik delavcev. Minister pa nas zaenkrat še ne vidi v tej vlogi. Še več: sindikate namerava izriniti tudi iz organov upravljanja obveznega zdravstvenega zavarovanja. Brez sindikatov pa bodo na široko odprta vrata za krčenje pravic delavcev. Navidez obrobno vprašanje je še kako pomembno!

V dosedanjih pogajanjih nam je uspelo za predlog zakona z vladnimi pogajalci uskladiti že večino naših zahtev. Ostalo je še deset odprtih vprašanj, za katere smo upali, da jih bomo uskladili na seji ESS ta ponedeljek. Zgodilo se je drugače. Delodajalci so na seji protestirali, ker se je vlada pogajala samo s sindikati in ne tudi z njimi. Vladna stran se je izgovarjala. da delodajalci doslej niso izkazali interesa za pogajanja. V nasprotju s sindikati namreč niso v roku pripravili pisnih stališč.

Od junijske seje ESS dalje pa bo položaj delodajalskih organizacij povsem drugačen. Zavarovalnice, ki tržijo dopolnilno zavarovanje, so se namreč zavzeto trudile, da bi nas pogajalce pred pogajanji seznanile s svojim pogledom na izravnalne sheme. Končno jim je uspela učinkovita poteza: Združenje delodajalcev Slovenije je pooblastilo predstavnike Vzajemne zavarovalne družbe, da na pogajanjih uveljavljajo delodajalska stališča.

Najbrž jih namesto njih tudi pišejo.

V petek 8.7.2005 dopoldne so se zaključila pogajanja o zakonu. In kakšen je izkupiček sindikatov? Če bo v proceduro poslan zadnji tekst, potem lahko ugotovimo, da smo bili sindikati kar uspešni. Izplačala so se pogajanja, predvsem pa enotnost sindikatov in tudi strokovnost. Prispevali smo k izboljšavi teksta, da bo v praksi sploh izvedljiv. Kompromis je dosežen pri najtežjem delu zakona, to je sestava skupščino Vzajemne, pa čeprav temu ni bil naklonjen ne minister, zelo ostro pa je nasprotovalo vodstvo Vzajemne. Zavarovankam in zavarovancem bo vrnjen del sredstev iz naslova rezervacij za starost, prav tako smo dosegli dogovor tudi glede delitve oziroma prerazporeditve dobička. Počakati moramo na odločitev Državnega Zbora RS, ki bo novelo zakona sprejel še v mesecu juliju po nujnem postopku. Ne glede na sprejem zakona po nujnem postopku smo sindikati jasno in glasno povedali, da ne odstopamo od socialnega dialoga in da se brez nas ne morejo pripravljati in sprejemati zakoni, ki posegajo v temeljne človekove in socialne oziroma zdravstvene pravice. To je bilo ogrevanje za vročo jesen, ki jo napoveduje drugi del zakona o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju, in ki je že razburkala slovensko javnost. Ni čas za razprtije, je čas za sindikalno enotnost in solidarnost.

 

 

Permanent link to this article: http://www.sindikat-zsvs.si/2005/deklaracija-slovenskih-sindikatov/