»

Print this Prispevek

KOMU SO NAPOTI ZDRAVSTVENI DOMOVI?

Slovenke in Slovenci uvrščamo zdravje kot vrednoto na prvo mesto. Da pa to vrednoto ohranjamo, mora slehernemu posamezniku priskočiti na pomoč tudi država s svojo zdravstveno politiko oziroma ustreznim zdravstvenim sistemom, ki mora biti naravnan k človeku, da ga osvešča o zdravem in varnem načinu življenja. Vsaki državljanki oz. državljanu pa mora država omogočiti dostop do zdravstvenega sistema in njegovih storitev na enakopraven način, brez kakršnihkoli razlikovanj, bodisi na materialni osnovi, spolu, veri, narodnosti ali še čem drugem.


Slovenija si je ta načela pravne in socialne pravičnosti zapisala v ustavo, podrobneje pa delovanje zdravstvenega sistema kot celote opredeljuje slovenska zdravstvena zakonodaja z Nacionalnim programom zdravstvenega varstva Slovenije – Zdravje za vse do leta 2004. Ta in podobna načela oziroma usmeritve najdemo tudi v Strategiji Svetovne zdravstvene organizacije – Zdravje za vse do leta 2000 in Ljubljanski listini.

Zavedajoč se dejstva, da smo ali bomo pravna in socialna pravična država le, če bomo spoštovali lastne zakone in predpise na vseh nivojih našega življenja, zahteva Sindikat zdravstva in socialnega varstva Slovenije oziroma Konferenca sindikatov zdravstvenih domov od najodgovornejših v Vladi RS in tudi od prvega človeka na čelu slovenskega zdravstva, ministra za zdravje, da spoštuje zakone in druge pravne akte.

Sindikat zdravstva in socialnega varstva Slovenije je že nekajkrat opozoril slovensko javnost in odgovorne institucije v državi, da se načrtno krši zakonodajo in s tem ruši slovenske zdravstvene domove, ki so javni zavodi (osebe javnega prava) in temeljni nosilci organizacije in izvajanja osnovne zdravstvene dejavnosti. Primarna raven zdravstvene dejavnosti mora biti dostopna vsem ljudem na lokalni ravni brez predhodnih napotitev ali posredovanja drugih javnih zavodov oziroma posameznikov. Osmi in deveti člen Zakona o zdravstveni dejavnosti določata, da osnovno zdravstveno dejavnost opravljajo zdravstveni domovi in da mora imeti zdravstveni dom organizirano najmanj preventivno zdravstveno varstvo vseh skupin prebivalcev, nujno medicinsko pomoč, splošno medicino, zdravstveno varstvo žensk, otrok in mladine, patronažno varstvo ter laboratorijsko in drugo diagnostiko. Na svojem območju zdravstveni dom zagotavlja tudi družinsko medicino ter preventivno in kurativno zobozdravstvo, medicino dela ter fizioterapijo, kot tudi reševalno službo, če ta ni organizirana v bolnišnici.

Da se bo nekajletna tiha praksa razgradnje zdravstvenih domov s podeljevanjem koncesij brez sprejetih občinskih oziroma mestnih strategij razvoja zdravstvenega varstva na lokalni ravni in na podlagi v juniju 2000 sprejetega Nacionalnega programa zdravstvenega varstva RS – Zdravje vse do leta 2004 nadaljevala tudi v prihodnosti, tokrat ob podpori in s pristankom sedanjega ministra za zdravje, so na Konferenci sindikatov zdravstvenih domov opozorili predsedniki sindikatov zdravstvenih domov Sindikata zdravstva in socialnega varstva Slovenije.

Ostro so obsodili ministrovo vizijo procesa ukinjanja zdravstvenih domov v Sloveniji, ki naj bi se v bodočnosti preoblikovali v koncesionarska združenja in zdravniške zadruge (osebe zasebnega prava). Tako bi v pretežni meri omogočili predvsem zdravnikom opravljanje javne službe z zasebnim delom in z javnim denarjem. V bodočnosti pa bodo morda postali celo lastniki zdravstvenih domov, ki so bili zgrajeni iz samoprispevkov državljanov in tudi iz plač zaposlenih v zdravstvu, ki so se s sklepi delavskih svetov odrekli povečanju plač zaradi investicij.

Ministrov odnos do zaposlenih v zdravstvu, ki niso zdravniki, je tudi obsojanja vreden in kar kliče k oceni njegove odgovornosti. Pričakovali bi, da bo z njemu lastno vehemenco zmogel zagovarjati tudi timsko delo, saj tudi zdravnik – koncesionar potrebuje ob sebi strokovno usposobljene sodelavce, tudi zaradi varnosti pacientov. Da je ob zdravniku koncesionarju dovolj le administrativna moč, kot je to urejeno v Ameriki ali Kanadi, ne vzdrži presoje v naših razmerah. Dosedanja organiziranost, predvsem pa rezultati delovanja naših zdravstvenih domov, uživajo v svetu velika priznanja, pri čemer ne skopari z oceno niti Svetovna zdravstvena organizacija. Nasprotno, ponuja jo kot model dobre in kakovostne organizacije.

Vprašanje naslavljamo tudi na ministrico za šolstvo:
Ali ministrstvo predvideva ukinjanje oz. zmanjševanje vpisnih mest na strokovnih zdravstvenih šolah in univerzah, kar bo tudi posledica ministrovega ravnanja?

Zaradi ohranitve javnega zdravstva in javnih zdravstvenih domov ter delovnih mest in zaradi zagotavljanja dostopnosti do kakovostnega zdravstvenega varstva vsem skupinam prebivalstva, pozivamo ministra za zdravje prof. dr. Dušana Kebra, da dosledno spoštuje veljavne zakone in predpise in da svojo pozornost posveti tudi osnovnemu zdravstvenemu varstvu!

S tem pismom se obračamo tudi na predsednika države, predsednika vlade, varuha človekovih pravic, Združenje zdravstvenih zavodov Slovenije in slovensko javnost, da v skladu s svojimi pooblastili zagotovijo spoštovanje pravnega reda in ocenijo morebitno odgovornost ministra za zdravje.

Sindikat zdravstva in socialnega varstva Slovenije
Nevenka Lekše, predsednica

V Ljubljani, 22.5.2001

Permanent link to this article: http://www.sindikat-zsvs.si/2001/komu-so-napoti-zdravstveni-domovi/