Sindikat novinarjev Slovenije postal član KSJS

Predsedstvo Konfederacije sindikatov javnega sektorja (KSJS) je danes, 11. februarja 2021, soglasno potrdilo včlanitev novega sindikata – Sindikata novinarjev Slovenije (SnS) v KSJS.

SnS se je tako pridružil preostalim sedmim sindikatom (Sindikatu vzgoje, izobraževanja, znanosti in kulture Slovenije, Sindikatu zdravstva in socialnega varstva Slovenije, Sindikatu delavcev v zdravstveni negi Slovenije, Policijskemu sindikatu Slovenije, Neodvisnemu sindikatu delavcev Ljubljanske univerze, Sindikatu delavcev v pravosodju in Sindikatu javnih uslužbencev Slovenije), ki skupaj tvorijo KSJS in predstavljajo več kot 71.000 članic in članov.

Sindikat novinarjev Slovenije je reprezentativni poklicno-strokovni sindikat novinark in novinarjev različnih medijskih hiš, ustanovljen 6. marca 1990 v Kopru. Kot nacionalno novinarsko združenje je polnopravni član Mednarodne novinarske zveze (IFJ) s sedežem v Bruslju. SnS združuje zaposlene, svobodne in samostojne novinarke in novinarje, ki delujejo tako v javnem kot zasebnem sektorju.

Z včlanitvijo Sindikata novinarjev Slovenije KSJS svoje delovanje širi tudi na zasebni sektor. Naš skupni cilj je ponovna sklenitev nacionalnega dogovora z delodajalsko stranjo (tudi zasebni mediji) glede uveljavitve Kolektivne pogodbe za poklicne novinarje.

SnS predstavlja tudi novinarke in novinarje RTV Slovenija, ki so del javnega sektorja, zato se bo pridružil Pogajalski skupini KSJS za pogajanja o plačah v javnem sektorju, ki so trenutno zelo aktualna. Vlada je namreč napovedala pripravo izhodišč za spremembe plačnega sistema, glede katerih pričakujemo ustrezna pogajanja, s katerimi bomo dosegli uskladitev glede vseh bistvenih sprememb, kar je zaveza vlade iz preteklih dogovorov. Glede na (ne)delovanje Ekonomsko-socialnega sveta in popolno neupoštevanje socialnih partnerjev pri pripravi in sprejemanju proti-koronskih zakonov (PKP) pa je zaupanje med Vlado RS in reprezentativnimi sindikati javnega sektorja načeto in na nizki ravni.

Permanent link to this article: http://www.sindikat-zsvs.si/2021/sindikat-novinarjev-slovenije-postal-clan-ksjs/

Ugodilna sodba – napredovanje v naziv DMS v socialnem varstvu

Sindikat zdravstva in socialnega varstva Slovenije je prejel ugodilno sodbo Upravnega sodišča RS, št. I U 493/2019 z dne 12. 1. 2021, v kateri smo zastopali našo članico v postopku napredovanja v naziv. Članica je diplomirana medicinska sestra (DMS) v enem od socialnovarstvenih zavodov in ob izpolnjevanju pogojev je na MDDSZ vložila vlogo za pridobitev naziva v socialnem varstvu. MDDSZ je njeno vlogo z odločbo zavrnil, ker po njegovem mnenju ni izpolnila enega od pogojev za napredovanje v naziv, in sicer opravljenega strokovnega izpita. Članica je sicer v postopku pojasnila, da v skladu z veljavno zakonodajo (64. člen ZZDej) diplomirani medicinski sestri, katere študijski program je v skladu s sektorskimi direktivami EU, ni potrebno opravljati pripravništva in strokovnega izpita. Naša članica se je izobraževala po novem sistemu izobraževanja v zdravstveni negi (diplomirala je v letu 2012) v skladu s 64. členom Zakona o zdravstveni dejavnosti, ki predvideva veliko število ur (4600) teoretičnega in praktičnega usposabljanja, kar je ekvivalent strokovnemu izpitu v socialnem varstvu, zato za diplomirane medicinske sestre, ki so bile vključene v izobraževanje po letu 2004, strokovni izpit ni več predviden.

V 8. točki obrazložitve sodbe je sodišče pritrdilo našemu stališču, da je relevantna okoliščina, da tožnici kot DMS ni potrebno opravljati pripravništva in strokovnega izpita, in da mora MDDSZ v ponovnem postopku obravnavanja vloge to upoštevati. Sodišče je še menilo, da bi šlo za vprašanje neenake obravnave naše članice, če bi ji bilo onemogočeno napredovanje v naziv samo zato, ker strokovnega izpita nima, čeprav ga zakonodaja sploh ne predvideva. Če bi ji MDDSZ tako napredovanje onemogočilo zgolj zaradi določila pravilnika, bi bilo to po presoji sodišča pravno nevzdržno.

Pričakujemo, da bo MDDSZ stališču Upravnega sodišča sledilo v tem in tudi ostalih podobnih primerih napredovanja v naziv diplomiranih medicinskih sester v socialnem varstvu. V tem smislu je sodba pomemben mejnik varovanja pravic naših članic in članov na delovnih mestih DMS v socialnem varstvu.

Žal je sodba, razen v konkretnem primeru članice, uporabna le za postopke, ki so še odprti (kjer še ni bila izdana odločba MDDSZ) in za nove vloge v postopkih napredovanja v naziv.

Lep pozdrav,

Irena Ilešič Čujovič, predsednica

Permanent link to this article: http://www.sindikat-zsvs.si/2021/ugodilna-sodba-napredovanje-v-naziv/

Izgorevanje v skafandru

Spoštovane zaupnice, zaupniki, članice in člani Sindikata zdravstva in socialnega varstva Slovenije,

objavljamo povezavo na oddajo Vala 202, ki je bila na sporedu danes ob 12.00: https://val202.rtvslo.si/2021/01/vroci-mikrofon-250/

V njej so naši sindikalni zaupniki Boštjan Plahutnik (UKCL), Jože Kropivnik (CUDV Črna na Koroškem) in Jasmina Gerdej (Dom upokojencev Kranj), članica Nataša Zanoškar (CUDV Črna na Koroškem) in predsednica Irena Ilešič Čujovič predstavili svoje delo v času epidemije ter opozorili, da si želijo predvsem spoštovanja in pošteno plačilo za svoje delo tudi po tem, ko bo epidemije konec. Z zahtevami za standarde in normative ter pravično plačilo bomo nadaljevali, dokler ne bomo prišli do cilja.

Lep pozdrav,

Irena Ilešič Čujovič, predsednica

Permanent link to this article: http://www.sindikat-zsvs.si/2021/izgorevanje-v-skafandru/

Plačilo dodatka za delo v rizičnih razmerah bo treba doseči preko sodišča

Konfederacija sindikatov javnega sektorja (KSJS), ki povezuje preko 71.000 zaposlenih v javnem sektorju, je preko svojega člana, Policijskega sindikata Slovenije, vložila kolektivni delovni spor zaradi kršitve Kolektivne pogodbe za javni sektor (KPJS) v delu, ki se nanaša na izplačilo dodatka za delo v rizičnih razmerah v višini 65 % urne postavke osnovne plače javnega uslužbenca. Za vse javne uslužbence, ki so delo opravljali v času epidemije, od 12. 3. 2020 do 31. 5. 2020 ter od 19. 10. 2020 dalje, zahtevamo plačilo za vse opravljene ure.

V sindikatih, združenih v KSJS, smo ves čas epidemije poudarjali, da pripada dodatek za delo v rizičnih razmerah vsem javnim uslužbencem, ki v času epidemije ne opravljajo dela na domu, temveč na delovnem mestu. Izplačilo smo dlje časa poskušali doseči v socialnem dialogu, vendar žal v pomembnem delu javnega sektorja (policija, zdravstvo, socialno varstvo, vzgoja in izobraževanje) brez uspeha. Delodajalci v javnem sektorju namreč povsem arbitrarno, »po svoje« določajo, kdo in za koliko ur (oziroma odstotkov delovnega časa) si dodatek »zasluži«.

V kolektivnem delovnem sporu smo opozorili na stališče sodne prakse, da se dodatek za delo v rizičnih razmerah po KPJS prizna za delo na območju vojne nevarnosti, nevarnosti terorističnih napadov z biološkimi agensi, demonstracij, naravnih nesreč, epidemij in epizootij, da torej sodna praksa kot edini kriterij za izplačilo dodatka za rizične razmere šteje opravljanje dela na področjih rizičnih razmer, ki so taksativno našteti v 11. odstavku 39. člena KPJS.

Opozorili smo tudi, da je Komisija za razlago KPJS presegla svoje pristojnosti in je s sporno razlago dejansko določila nove pogoje, ki jih morajo izpolnjevati javni uslužbenci, da so upravičeni do dodatka za rizične razmere, in sicer je postavila dodaten pogoj, da se dodatek izplača le za ure, ko se je opravljalo delo v nevarnih pogojih, ter pri tem dodala opredelitev, da so nevarni pogoji tisti pogoji, ko je ali bi lahko bilo ogroženo zdravje ali življenje javnega uslužbenca zaradi izpostavljenosti možni okužbi z nalezljivo boleznijo, zaradi katere je bila razglašena epidemija. Poleg tega je razlaga določila, da delodajalec določi dela in naloge, ki se opravljajo v nevarnih pogojih dela, in da določi čas, ko javni uslužbenec opravljal delo in naloge v nevarnih pogojih dela.

Pristojno delovno in socialno sodišče, ki bo odločalo o vloženem sporu, bo tako odločalo o pravici do pomembnega dela plače ključnih akterjev v javnem sektorju v boju z epidemijo, svoje stališče pa bo podalo tudi glede tega, ali razlaga kolektivne pogodbe presega dopustni razlagalni okvir, o čemer smo v KSJS prepričani.

Branimir Štrukelj, predsednik KSJS

Permanent link to this article: http://www.sindikat-zsvs.si/2021/placilo-dodatka-za-delo-v-rizicnih-razmerah-bo-treba-doseci-preko-sodisca/

PKP7

Obveščamo vas, da je danes,  31. 12. 2020, začel veljati PKP7 (protikoronski paket 7), s polnim nazivom Zakon o interventnih ukrepih za pomoč pri omilitvi posledic drugega vala epidemije COVID-19 (ZIUPOPDVE, Uradni list RS, št. 203/2020), povezava na zakon: https://www.uradni-list.si/glasilo-uradni-list-rs/vsebina/2020-01-3772/zakon-o-interventnih-ukrepih-za-pomoc-pri-omilitvi-posledic-drugega-vala-epidemije-covid-19-ziupopdve. Kljub vnovičnim težavam v socialnem dialogu so bili nekateri naši predlogi vključeni v besedilo zakona, prezrte predloge pa bomo ponovno zagovarjali v postopku sprejemanja bodočega PKP8.

Ključne določbe zakona, ki se nanašajo na naše člane, so:

  • oprostitev dohodnine in nevštevanje vseh dodatkov za delo v rizičnih razmerah za socialne transferje (vrtec, štipendije ipd.) za zaposlene v javni mreži zdravstva in socialnega varstva (DSO, posebni socialni zavodi, VDC, CUDV, nastanitveni programi in krizne namestitve CSD) – 59. člen PKP7: velja tako za dodatek po 11. točki 39. člena KPJS (65 %) kot za t. i. Covid dodatke (71. člen PKP1 oz. 56. člen PKP5), pa tudi za dodatke v primeru premestitve delavcev (55. člen PKP5), in sicer za celotno leto 2020 (tudi za prvi val) ter za leto 2021. Že odvedene davke v letu 2020 bodo naši člani prejeli povrnjene v okviru dohodninske odločbe za leto 2020;
  • 100 % nadomestilo v primeru okužbe s Covid-19 na delovnem mestu v javni mreži zdravstva in socialnega varstva – institucionalno varstvo ter namestitveni programi in krizne namestitve CSD ter povračilo nadomestila iz proračuna RS (46. člen PKP7): ukrep žal, kljub našim opozorilom, ne velja za nazaj, temveč šele od uveljavitve zakona, torej od 31. 12. 2020. Delavec je upravičen do nadomestila, če je mogoče z veliko verjetnostjo izkazati, da je do okužbe prišlo v delovnem procesu (npr. zaznan rizični stik, delo na deloviščih iz prvega odstavka 56. člena ZZUOOP) kljub ustrezni uporabi osebne varovalne opreme, kar potrdi izvajalec s pisno izjavo;
  • prenos neizkoriščenega letnega dopusta za leto 2019 do 28. 2. 2021 ter prenos neizkoriščenega letnega dopusta za leto 2020 do 31. 12. 2021 (54. člen PKP7);
  • povišanje dodatka za premestitev k drugemu delodajalcu z 20 % na 30 % (32. člen PKP7): ukrep žal, kljub našim opozorilom, ne velja za nazaj, temveč šele od uveljavitve zakona, torej od 31. 12. 2020;
  • razširitev upravičencev do 30 % »Covid« dodatka (33. člen PKP7): sive cone na oddelkih v bolnišnicah, patronažna služba za delo s Covid bolniki, vzgojni zavodi, outsourcani delavci (pri zunanjem izvajalcu) v zdravstvu in socialnem varstvu – vsi navedeni so do dodatka upravičeni od 1. 6. 2020 dalje;  nastanitveni programi CSD – upravičeni od 28. 11. 2020 dalje;
  • 65 % dodatek za outsourcane delavce (pri zunanjem izvajalcu) in za javne delavce od 19. 10. 2020 dalje za čas epidemije, če so nadpovprečno izpostavljeni tveganju za svoje zdravje oziroma prekomerno preobremenjeni zaradi obvladovanja epidemije (86. člen PKP7);
  • 30 % dodatek za delavce v plačni skupini J v zdravstvu in socialnem varstvu od 19. 10. 2020 dalje za čas epidemije, če so nadpovprečno izpostavljeni tveganju za svoje zdravje oziroma prekomerno preobremenjeni zaradi obvladovanja epidemije (87. člen PKP7): dodatek se ne izključuje s 65 % dodatkom po KPJS, izključuje pa se s 30 % »Covid« dodatkom;
  • 30 % dodatek za dijake in študente za delo s Covid bolniki od 19. 10. 2020 dalje za čas epidemije (88. člen PKP7);
  • krizni dodatek za december 2020 v višini 200 EUR, ki kljub našim opozorilom velja le za delodajalce koncesionarje in zasebnike (ne za javne zavode) – 85. člen PKP7;
  • nadomestilo zaradi karantene oziroma uveljavljanja višje sile ne more biti nižje od minimalne plače, velja od 1. 12. 2020 dalje (34., 35. člen, 132. člen PKP7);
  • sredstva v socialnem varstvu iz PKP4 (27 mio) so poleg zaposlovanja profilov socialne oskrbe namenjena tudi za financiranje začasnega in občasnega dela dijakov in študentov, ki opravljajo zdravstveno nego in zdravstveno rehabilitacijo (41. člen PKP7);

Že včeraj smo vas obveščali o najbolj problematični rešitvi v 21. členu PKP7, ki smo ga naslovili skupno v vseh sindikalnih centralah: »prisilno« upokojevanje, ko bo imel delodajalec možnost povsem samovoljno se odločiti, ali delavcu, ki izpolni pogoje za starostno upokojitev, poda odpoved (brez utemeljenega razloga) ali ne. V primeru podaje odpovedi bo delavcu pripadala odpravnina. Določba bo zagotovo predmet ustavne presoje, po našem prepričanju pa pomeni grob poseg v mednarodne akte, ki urejajo varstvo pravic delavcev. Zakon sicer prinaša nekaj pozitivnih premikov za naše člane, na podlagi naših predlogov in našega vnetega zagovarjanja v procesu nastajanja PKP7, kar pozdravljamo, žal pa ne naslavlja še nekaterih problematičnih rešitev, na katere smo v SZSVS opozorili (dodatna sredstva za zaposlovanje v zdravstvu in socialnem varstvu, problematika kompetenc v zdravstveni negi, dodatek za glavne sestre, razširitev upravičencev do Covid dodatka, povračilo stroškov prevoza v času nedelovanja javnega prometa).

Tudi vnaprej si bomo aktivno in z vso vnemo prizadevali za varstvo pravic naših članic in članov. Naj bo to popotnica v novo leto, ki naj bo predvsem bolj mirno in zdravo.

Lep pozdrav,

Irena Ilešič Čujovič, predsednica

Permanent link to this article: http://www.sindikat-zsvs.si/2020/pkp7/

Srečno 2020

Permanent link to this article: http://www.sindikat-zsvs.si/2020/srecno-2020-2/

SZSVS v medijih

Objavljamo povezave do prispevkov iz medijev, kjer smo opozarjali na preobremenjenost in izčrpanost naših članov in zahtevali kadrovsko krepitev zaposlenih in izplačilo dodatkov za delo.

https://www.rtvslo.si/zdravje/dodatki-ki-jih-se-vedno-ni-zamujajo-s-placo-za-tiste-ki-so-v-prvi-bojni-liniji/545198

https://www.rtvslo.si/4d/arhiv/174738569?s=tv

https://4d.rtvslo.si/arhiv/dnevnik/174738607

https://www.rtvslo.si/4d/arhiv/174738554?s=radio  (3:22)

https://www.24ur.com/novice/slovenija/sindikat-zdravstva-in-socialnega-varstva-ne-samo-utrujeni-izcrpani-ponizani-sedaj-ze-na-robu-potrpezljivosti.html

Permanent link to this article: http://www.sindikat-zsvs.si/2020/szsvs-v-medijih/

Zaposlenim v zdravstvu in socialnem varstvu raste temperatura:

»Ne samo utrujeni, izčrpani, ponižani, sedaj že na robu potrpežljivosti – če ne gre drugače, bomo ustavili delo!«

Izvršilni odbor SZSVS je na današnji seji razpravljal o razmerah in sprejel sklep, da se začne z zaostrovanjem sindikalnih aktivnosti. »Dovolj je bilo ponižanj,« pravijo naši člani. Od še vedno nepriznanih okužb na delovnem mestu do popolne ignorance, ki jo izvajata resorni ministrstvi za zdravje in za delo do predstavnikov zaposlenih – Sindikata zdravstva in socialnega varstva. Zahtev po določitvi kadrovskih normativov in financiranju dodatnih zaposlitev, izplačilu oddelanih nadur, povečanega obsega dela odločevalci in delodajalci ne jemljejo resno, sodu pa je izbilo dno dejstvo, da večina zdravstvenih in socialnovarstvenih zavodov in koncesionarjev še ni izplačala ne dodatka za delo v rizičnih razmerah ne »covid« dodatka za delo v drugem valu, čeprav naši člani že skoraj 9 mesecev, še intenzivneje pa vsekakor zadnja 2 meseca, delajo in so na robu zmogljivosti.

In medtem ko tudi člani vlade priznavajo, da so zaposleni izčrpani in ne zmorejo več, niso odločevalci v vsem tem času našli načina, kako tem istim zaposlenim poplačati trud. Še več! Večina zavodov bo svojim zaposlenim dodatke plačala le za del delovnega časa (80 %, 60 %, 40 %, odvisno od zavoda in delovnega mesta), četudi so ves svoj delovni čas delali v popolnoma enakih razmerah. Izplačani dodatki bodo izplačani z zamudo, čeprav za to ni razloga, in nižji kot v prvem valu. Člani pa nam te dni namreč sporočajo, da bo dodatek za delo v rizičnih razmerah v drugem valu epidemije v nekaterih zavodih izplačan celo v manjšem deležu (za manjše število ur na delu) kot v prvem valu, pa čeprav je epidemiološka situacija v drugem valu očitno in  bistveno presegla prvi val. Zgolj kot primer navajamo delo zdravstvene administratorke v urgentnem centru bolnišnice, ki bo po sklepu direktorja ene od bolnišnic dodatek za delo v rizičnih razmerah po KPJS prejela le za 60 % delovnega časa. Mar s(m)o vsi izgubili kompas?

Hkrati Vlada RS na naše predloge za PKP7 ni niti odgovorila. Izmučeni delavci v zdravstvu in socialnem varstvu lahko zato le cinično rečejo: »Hvala«. S tem pa boja ni konec; šele začel se je.

Irena Ilešič Čujovič,

predsednica SZSVS

Permanent link to this article: http://www.sindikat-zsvs.si/2020/zaposlenim-v-zdravstvu-in-socialnem-varstvu-raste-temperatura/

30 let obstoja Sindikata zdravstva in socialnega varstva Slovenije (SZSVS)

Sindikat zdravstva in socialnega varstva Slovenije je 7. decembra 1990 pod vodstvom takratnega predsednika sindikata, prim. dr. Jožeta  Arzenška, na izredni skupščini sindikata sprejel sklep, da sindikat stopi na samostojno pot. Odločitev skupščine, da sprejme izziv samostojne poti, je vodila želja članov sindikata po hitrejšem iskanju pravic in vrednotenju pogojev dela ter drugih pravic iz delovnega razmerja zaposlenih v dejavnosti zdravstva in socialnega varstva.

Na samostojni poti je Sindikat zdravstva in socialnega varstva Slovenije v prvih letih obstoja čakalo veliko odgovornosti in dela. Mnogo truda in časa je bilo treba, da smo registrirali sindikat, da smo postali reprezentativni na državni ravni, in to za vse zaposlene v obeh dejavnostih, in začeli ustanavljati sindikate v zavodih. Pri tej nalogi so nedvomno odigrali in še vedno igrajo zelo pomembno vlogo predsedniki sindikatov zavodov, ki so jih izvolili člani sindikata zavoda. Prav predsedniki sindikatov zavodov so tisti prvi zelo pomemben člen našega sindikata, ki vodstvu sindikata dnevno sporočajo probleme, težave, zahteve in želje članov sindikata za ureditev težav iz delovnega razmerja. Pri reševanju problemov v zavodih poleg vodstva sindikata odigra pomembno vlogo tudi naša odlična pravna služba.

Bili smo prvi izmed sindikatov v dejavnosti zdravstva in socialnega varstva, ki smo po napornih in zahtevnih pogajanjih z Ministrstvom za zdravje in Ministrstvom za delo, družino in socialne zadeve podpisali Kolektivno pogodbo za dejavnost zdravstva in socialnega varstva Slovenije, ki jo na podlagi novih dosežkov pogajanj sproti dopolnjujemo.

Sindikat zdravstva in socialnega varstva je organiziran v 248 zavodih in upam si trditi, da s predsedniki sindikatov zavodov odlično sodelujemo. Naš moto je: »Tu smo zaradi vas.«

30 let je magična številka. Ni prestara, ravno prav mlada in polna energije. V tridesetih letih tudi človek odraste, se izobrazi, zaposli, si začne ustvarjati svoj dom, družino ter si postavi dolgoročni cilj svojega življenja, ki ga s poštenim delom tudi doseže. Seveda pa se zaradi različnih sprememb v družbi tudi ta cilj spreminja oziroma prilagaja trenutni situaciji.

Enako v SZSVS sledimo željam in potrebam naših članov, da jim izborimo  čimboljše delovne pogoje in plačilo za  plemenito in strokovno delo, in skupaj z njimi se veselimo vsake zmage.

Smelo in z velikim entuziazmom, kot je naš sindikat pred 30 leti začel svojo delovno in samostojno pot, se bomo v bodoče v vodstvu sindikata trudili za boljši jutri in ne bomo klonili pred preprekami, ki nam stopajo na pot.

Solidarnost je naša moč in prihodnost!

Dragica Kekec, generalna sekretarka                                                                         Irena Ilešič Čujovič, predsednica

Permanent link to this article: http://www.sindikat-zsvs.si/2020/30-let-obstoja-sindikata-zdravstva-in-socialnega-varstva-slovenije-szsvs/

Pravice delavcev v primeru napotitve na testiranje za COVID-19, pravica do odsotnosti zaradi karantene in višje sile

  1. Testiranje za COVID-19

Na pravno službo SZSVS je v zadnjem času naslovljenih več vprašanj s strani članic in članov, ali jim pripada povračilo potnih stroškov, če jih delodajalec med njihovim prostim časom pozove na testiranje za COVID-19. Prav tako jih zanima, ali se čas testiranja (in čas poti do mesta odvzema brisa) šteje v delovni čas.

Namen napotitve delavca na testiranje za COVID-19 je v zagotavljanju zdravja pri delu, v smislu, da se okuženi delavec »izloči« iz delovnega okolja, saj sicer predstavlja tveganje za nenadzorovano širjenje okužbe znotraj kolektiva, ogrožene pa so tudi stranke, ki poslujejo z okuženimi zaposlenimi. Posebej to velja v zdravstvenih in socialnovarstvenih zavodih, kjer delodajalec potrebuje zdravo jedro ekipe, ki se je zmožna spopasti s trenutno zdravstveno krizo, prav tako pa prihajajo zaposleni v stik z najbolj ranljivo populacijo ljudi, ki so še posebej dovzetni za okužbo in za morebitne zaplete med samim zdravljenjem okužbe s COVID-19.

Ker je namen napotitve delavca s strani delodajalca na testiranje za COVID-19 v zagotavljanju zdravja pri delu, testiranje skladno s 14. členom Zakona o varnosti in zdravju pri delu (ZVZD-1, Ur. l. RS, št. 43/11) delavcu ne sme povzročiti finančnih obveznosti:

14. člen

(finančne obveznosti delodajalca)

Zagotavljanje varnosti in zdravja pri delu delavcu ne sme povzročiti finančnih obveznosti, prav tako pa zdravstvene posledice opravljanja dela ne smejo prizadeti delavčeve plače ter posegati v njegov z delom pridobljeni materialni in socialni položaj.

Navedeno pomeni, da je delavec v primeru napotitve na odvzem brisa s strani delodajalca upravičen do povračila potnih stroškov od svojega doma do vstopne točke za testiranje (in nazaj), sicer bi mu nastala »finančna škoda«. Ker ne gre za prihod na delo, se mora delavcu obračunati kilometrina na podlagi potnega naloga, in sicer skladno z 10. členom Aneksa h Kolektivni pogodbi za dejavnost zdravstva in socialnega varstva Slovenije (Ur. l. RS, t. 40/2012).

Delavec ima pravico do zdravega in varnega delovnega okolja, hkrati pa ima tudi dolžnost spoštovanja in izvajanja ukrepov za zagotavljanje varnosti in zdravja pri delu. Ker je delavec dolžan spoštovati preventivne zdravstvene ukrepe, odrejene s strani delodajalca (torej tudi poziva na testiranje), mu zaradi udeležbe na preventivnih zdravstvenih pregledih ne sme nastati finančna škoda. Posledično se v primeru, ko delodajalec delavca napoti na preventivni zdravstveni pregled izven njegovega rednega delovnega čas, čas poti, ki ga delavec porabi na odvzemno mesto za bris in nazaj, ter čas izvedbe testiranja, šteje v delovni čas delavca. Slednje izhaja tudi iz pojasnil MDDSZEM, ki so objavljena na tej povezavi: https://www.gov.si/teme/obveznosti-delodajalcev-pravice-in-dolznosti-delavcev-ter-samozaposlenih-oseb/ (pojasnila se sicer nanašajo na preventivne zdravstvene preglede, pod kar sodi tudi izvedba testiranj za COVID-19).

  1. Pravica do karantene in koriščenja odsotnosti zaradi višje sile (varstvo otrok, ustavitev javnega prevoza, zaprtje mej)

Prav tako vas obveščamo, da je Zakon o interventnih ukrepih za omilitev posledic drugega vala epidemije COVID-19 (ZIUOPDVE, Uradni list RS, št. 175/2020) oziroma PKP6, spremenil sistem refundacij stroškov izplačil nadomestil plač zaradi odrejene karantene in iz razlogov višje sile (uveljavljanje varstva otrok, ustavitev javnega prevoza, zaprtje mej). PKP5 je namreč določal, da delodajalec prejme s strani države refundacijo navedenih izplačil nadomestil plače ne glede na to, ali je delodajalec v zasebni ali državni lasti, sedmi odstavek 24. člena PKP6 pa je posegel v takšno ureditev PKP5 na način, da neposredni ali posredni uporabniki proračuna Republike Slovenije oziroma proračuna občine, katerega delež prihodkov iz javnih virov je bil v letu 2019 višji od 70 odstotkov, niso upravičeni do refundacije omenjenih nadomestil plače (karantena, višja sila). Čeprav določeni delodajalci (predvsem zdravstveni domovi, bolnišnice, pa tudi drugi, ki se v več kot 70 % financirajo iz javnih virov) ne bodo prejeli refundacije teh nadomestil plače, navedeno ne pomeni, da delavci v primeru odrejene karantene in ob nastanku višje sile niso upravičeni do prejema nadomestil plače, kot jih določata PKP5 oziroma PKP6 (80 % za primer vse primere višje sile ter odrejene karantene, če je prišlo do rizičnega stika izven delovnega mesta, ter 100 % karantene, če je prišlo do rizičnega stika na delovnem mestu, itd.). Omenjena sprememba PKP6 se dotika zgolj upravičenosti do refundacije omenjenih nadomestil v razmerju delodajalec – država, nikakor pa ne posega v pridobljene pravice do nadomestil plače, kot jih določata PKP5 in PKP6.

Vsi zaposleni v zdravstvu in socialnem varstvu imate pod pogoji iz zakona, enako kot ostali delavci, pravico koristiti odsotnost iz navedenih razlogov. Vsakršna drugačna interpretacija pomeni diskriminatorno obravnavavo naših članic in članov.

Lep pozdrav in ostanite zdravi,

Irena Ilešič Čujovič, univ. dipl. prav.
predsednica

Permanent link to this article: http://www.sindikat-zsvs.si/2020/pravice-delavcev-v-primeru-napotitve-na-testiranje-za-covid-19-pravica-do-odsotnosti-zaradi-karantene-in-visje-sile/

Stran 1 od 2212345...1020...Zadnja »